Franja

krvàvica ž
1. krvavica: jesti -e s kiselim kupusom
2. krvava oteklina, oteklina, ki krvavi
3. ekspr. krvavo zaslužen denar
4. bot. alkana, Alkanna tinctoria

Kurantgeld, das, kurantni denar

launch out neprehodni glagol
zagnati se (into v kaj)
lotiti se; trošiti denar; kreniti (na potovanje, za novimi odkritji)

lay out prehodni glagol
položiti ven; razprostreti, pripraviti (obleko); položiti na mrtvaški oder; (pametno) porabiti denar; zasnovati, planirati, napraviti načrt (za ureditev vrta, hiše); pripraviti
sleng podreti na tla, ubiti

to lay o.s. out for potruditi se na vso moč; napeti vso svojo moč za; pripraviti se za kaj

làžica ž, lȁžica ž
1. (tudi m) lažnivec, lažnivka
2. ponarejen denar: u ovoj kesi nema -e
3. ljudsko pika na jeziku (zaradi laganja)

lȉbra ž (lat. libra)
1. libra, star denar: srebrna libra
2. stara utežna mera
3. tehtnica, zlasti lekarniška

long-green [lɔ́ŋgri:n] samostalnik
ameriško, sleng papirnat denar

lump² [lʌmp]

1. prehodni glagol
narediti kepo, nakopičiti, dati na kup, zmetati v en koš (together)
staviti ves denar (on na)
figurativno premetati, pomešati, zmešati (with s, z)
zbrati (in(to) v, under pod)

2. neprehodni glagol
kepiti, nakopičiti se; okorno se premikati, štorkljati (along); sesesti se (down)

if you don't like it you can (ali may) lump it če nečeš, pa pusti
sleng to lump it sprijazniti se s čim, iti k vragu, pogoltniti kaj

maeorina (sc. pecunia) večji denar, večja vrsta denarja, ki jo omenja Cod. Th. za leta 349, 356 in 395 po Kr. v nasprotju s centenionalis.

màmipara ž
1. reč, ki izvablja človeku denar: kupio je neke -e, ogledalca, pištaljke
2. človek, ki izvablja denar, slepar: ima tamo mamipara, čuvaj se od njih

mazuma [məzú:mə] samostalnik
ameriško, sleng kovan denar, kovanci

mercēs¹ -ēdis, f (merx)

1. plača, plačilo, mezda, dnina, nagrada, cena: O., Suet., Aug., operae Ci., diurna H. dnina, conducere aliquem mercede Ci., N., mercedem solvere Iuv., manuum mercede inopiam tolerare S. z zaslužkom svojih rok, melius habent mercede delinquere quam gratis recte facere S. fr.; metaf.: non aliā bibam mercede H. pod nobenim pogojem, virtus non aliam mercedem laborum desiderat Ci., sine mercede Ph. zastonj; preg.: unā mercede duas res assequi Ci. z enim mahom dvoje doseči, „dve muhi ubiti na en mah“; pogosto v slabem pomenu plačilo (za kak užitek), grešen (umazan) denar: proditionis T., Cu., lingua astricta mercede Ci., pretio atque mercede minuisti maiestatem rei publicae Ci., magna mercede pacisci cum aliquo L., priusquam infanda merces perficeretur L. zla (strahotna) kupnina; poseb. vojaška plača, vojaška mezda: Germanos mercede arcessere C. Germane najeti za mezdnike, vzeti za najemniške vojake. milites mercede conducere L. mezdnike najeti, pedites mercede conducti Cu. pešci mezdniki, mercede militare L., Cu. služiti kot mezdnik, biti najemniški vojak, mercede militare apud aliquem L. pri kom, komu.

2. occ. učiteljska plača, nagrada, učnina, honorar: duplices mercedes exigere ab iis Q., non umquam de mercedibus pacisci Suet., pueros grandi mercede docere Aus., qui te tantā mercede quantam iam proferam nihil sapere doceat Ci., merces rhetori est data Ci.

3. metaf. (evfem.)
a) plačilo = kazen: temeritatis, spreti numinis L.
b) cena, za katero si mora kdo „kupiti pamet“ = škoda, okvara: hac mercede suorum coëant V. za to ceno = svojcem v škodo, nesrečo, istuc non sine magnā mercede contingit Ci. tisto mora človek drago plačati.

4. dohodki od hiš, zemljišč, denarja idr., najemnina, stanarina, zakupnina, obresti: praediorum, insularum Ci., mercedes habitationum annuas conditoribus donare C. najemnino, publicanos tertiā mercedum parte relevare Suet. 1/3 zakupnine, quinas hic capiti (iz glavnice) mercedes exsecat H. odira peterne obresti (= 5% na mesec); evfem.: magnā res tuas mercede colui Sen. ph. plačal sem veliko zakupnino in se okoristil s tvojim posestvom.

Opomba: Nom. sg. mercis It., acc. sg. mercem: Cl.

Metallwährung, die, kovinski denar

mint³ [mint] prehodni glagol
kovati denar
figurativno skovati (besedo)

mjedènjača ž (ijek.), medènjača ž (ek.)
1. bakrena kozica, pekača
2. bakren denar

mjedènjāk -áka m (ijek.), medènjāk -áka m (ek.)
1. bakren prstan
2. bakren denar

mōmentāna -ae, f (mōmentum) majhna tehtnica za denar oz. novce: momentana pro parva modicaque pecunia Isid.

Monēta -ae, f (monēre) Monéta

1. prevod gr. Μνημοσύνη, mati Muz: Ci., L. Andr. ap. Prisc. (s star. gen. Monētās), Hyg.

2. bogočastno ime „opominjajoče“ Junone (Junone opominjevalke) na Kapitoliju (zaradi mnogih dobrih „opominov“, ki jih je baje dala Rimljanom); v njenem svetišču je bila kovnica: Ci., L., O., Val. Max., Lact. Od tod

3. meton. monēta -ae, f
a) kovnica: ad Philotimum scripsi de viatico sive a moneta sive ab Oppiis Ci. ep.; metaf.: m. hominis formandi Macr. materino telo, quaedam ex nostrā, ut ita dicam, monetā (= iz stoiške šole) proferre Sen. ph.
b) kovan denar, denarij, novec, penez: Plin., victa concedit prisca moneta novae O.; metaf. besedni zaklad: monetam illam veterem sectator Fr.
c) žig, pečat, kov: aut binos (sc. petit) quater a novā monetā Mart.; metaf.: communi feriat carmen triviale monetā Iuv., nomina … Latinā monetā percussa Ap.

monetabile agg.

1. ekon. ki se da tržiti za denar

2. ekst. ocenljiv v denarju, denarno

monētālis -e (monēta) kovniški, novčen, denaren: triumviri Dig. kovniški triumviri, aurum Ap. kovano zlato, pes Hyg. (rim.) novčna mera; šalj. subst. monētālis -is, m denarnik = terjalec za denar: Ci. ep.