Franja

Gornja Avstrija stalna zveza
(zvezna dežela v Avstriji) ▸ Felső-Ausztria
Sopomenke: Zgornja Avstrija

górski mountainous; mountain; alpine

górska bolezen mountain sickness
górska cesta mountain road
górski čevlji mountaineering boots pl
górske dirke (motocikl.) hill-climbing contest
górski duh, škrat mountain sprite, gnome
górska globel ravine, hill valley, (irska, škotska) glen
górski greben, hrbet ridge, crest
górska dežela, pokrajina mountainous country, highland, mountainous region
górska koča mountain hut
górsko področje mountain district, highland
górska palica alpenstock
górska oprema mountaineering outfit
górski plezalec mountaineer, climber, mountain climber, (v Alpah) alpinist
górsko pobočje mountainside, mountain slope
górska pot mountain path
górsko sedlo saddle; dip between two peaks
górsko pravo miners' statutes, mining laws pl
górska reševalna služba mountain rescue service
górska stena steep mountainside, rock wall
górska vas mountain village
górski usad landslip, (večji) landslide
górska veriga mountain range, mountain chain
górska tura alpine (ali mountain) tour, climbing trip
górski veter mountain wind
górski vodnik (alpine) guide
górski vrh summit, mountaintop, peak
górski zrak mountain air
górska železnica mountain railway

Hellēspontus -ī, m = Hellēs pontus, gl. Hellē (Ἑλλήσποντος = Ἕλλης πόντος) Helino morje, Helespónt

1. (zdaj Dardanele, Dardanelska morska ožina med traškim polotokom in Malo Azijo); to ožino je prečkal Kserks, ko je šel nad Grke: Ci., N., L., Cu., Plin., Suet., Iust., longus in angustum qua clauditur Hellespontus O.

2. primorska dežela ob Helespontu na evropski in azijski strani: oppidum est in Hellesponto Lampsacum Ci., negotia in Lampsaco Ci. ep., Alcibiades … receperat Ioniam, Hellespontum N., Phrygiam minorem Hellesponto adiunctam Cu., Hellesponti regiones Iust.; po skladu mestnih imen: Pausaniam … Hellespontum miserunt N., Hellespontum copias traiecit N., Aemilium Scaurum … Hellespontum … misit L.; meton. = preb. te dežele, Helespontčani: defecerat Samus, descierat Hellespontus N. — Od tod

I. adj.

1. Hellēspontiacus 3 (Ἑλλησποντιακός) helespontski: Priapus V. (rojen in čaščen v helespontskem Lampsaku), aquae O., proelia Amm.

2. Hellēsponticus 3 helespontski: Sibylla Varr. ap. Lact., fretum Mel., satrapia Iul. Val.

3. Hellēspontius 3 (Ἑλλησπόντιος) helespontski: ora Cat., Sibylla Lact.; subst. Hellēspontius -ii, m Helespontčan, prebivalec ob Helespontu: Ci. ep., v pl.: Plin.

— II. subst. Hellēspontiās -ae, acc. -an, m (Ἑλλησποντίας) = caeciās: Plin.

herdenreich z mnogimi čredami; ein herdenreiches Land živinorejska dežela

Hibērēs -um, m (Ἴβηρες) in (nav.) Hibērī -ōrum, m Hibêri,

I. preb. hispanske pokrajine Hiberije ob Hiberu (Ebru), najstarejši hispanski prebivalci: numquam … inpacatos a tergo horrebis Hiberos V., Celtae miscentes nomen Hiberis Lucan., in universam Hispaniam M. Varro pervenisse Hiberos … tradit Plin., audiam (te) Hiberum (gen. pl.) narrantem loca Cat.; sinekdoha sg. Hibēr -ēris, m Hibêr, pesn. = Hispanec: me peritus discet Hiber Rhodanique potor H., durus Hiber Lucan., omnis Hiber … imminet ali omnis late cedit Hiber Sil. — Od tod

1. subst.
a) Hibēria -ae, f (Ἰβερία) Hibêrija, Hispanija tostran Herkulovih stebrov, pesn. Hispanija sploh: Vell., Fl., Eutr., Iust., quis ferae bellum curet Hiberiae? H.
b) Hibērīna -ae, f Hiberka, Hispanka: Iuv.

2. adj.
a) Hibēriacus 3 hiberski, pesn. = hispanski: terrae Sil.
b) Hibēricus 3 hiberski, pesn. = hispanski: glans Varr. ap. Gell., funes H. iz bodičevja (= hispanske žukve) spletene, herbae Auct. ap. Q. bodičevje, (hispanske) žukve, mare Col. zahodno morje, ocean, terrae Sid.
c) Hibērus 3 hiberski, pesn. = hispanski: terra Luc., Sil., gurges V. ali flumen O. ali mare Val. Fl. zahodno morje, ocean, ferrugo V., lorica H. iz hispanskega (tarakonskega) železa, iz rudnikov železa ob Hiberu, piscis H. vretenica, lokarda (iz Nove Kartagine in z vzhodne hispanske obale), pastor triplex (= Gerion na otoku Eriteji pri Gadesu); od tod: boves Hiberi ali vaccae Hiberae (= Geryonis) O., Hiberae domus Val. Fl., nodi Hib. Stat., populi M.; subst. Hibērus -ī, m (sc. fluvius) hispanska reka Hiber (zdaj Ebro): Ca. ap. Non., C., L., Mel., Plin., Lucan., Fl., Prisc.

— II. preb. azijske pokrajine Hiberije (gl. spodaj); pl. v obl. Hibērī: L. epit., Plin., Fl., Aur., Eutr., simul Hiberi magnis copiis Armeniam inrumpunt T.; v obl. Hibērēs: Mel. (z acc. Hibēras); sg. Hibēr, -ēris: Armeniae praetentus Hiber Val. Fl.; dat. Hibērō: cui vadis Hibero … coniunx Val. Fl. Od tod subst. Hibēria -ae, f Hiberija, dežela (azijskih) Hiberov južno od Kavkaza (današnja Gruzija): Hiberia … venenorum ferax H., hastatas effudit Hiberia turmas Val. Fl.

Opomba: Soobl. Ibēr … , Iber … , toda v najboljših rokopisih in napisih se bere le Hiber … , Hiber …

Hispalus -ī, m Híspal, ime moža, po katerem je baje dežela Hispanija dobila ime: Iust.

holy [hóuli] pridevnik (holily prislov)
svet, posvečen; pobožen, čednosten

Holy Alliance sveta aliansa
holy bread hostija
Holy Communion obhajilo
Holy Father sveti oče, papež
Holy Innocents' Day dan nedolžnih otročičev
Holy Land Sveta dežela, Palestina
holy orders duhovniški stan
Holy Office inkvizicija
Holy Roller vernik neke ameriške sekte, ki se v ekstazi valja po tleh
Holy Rood križ, razpelo
the Holy One bog, božanstvo
Holy Trinity sveta trojica
Holy Week Veliki teden
Holy Writ Sveto pismo
holy water blagoslovljena voda
navtika, sleng holy Joe pobožnjak
sleng holy terror grozen človek, nemogoč otrok

Hyrcānia -ae, f (Ὑρκανία stperz. Verkâna = Volčja dežela, zdaj Gorgan) Hirkánija, azijska pokrajina ob jugovzhodni obali Kaspijskega (Hvalinskega) morja severozahodno od Partije: Ci., Cu., Mel., Lucan., Iust., Lact. Od tod adj.

1. Hyrcānius 3 hirkán(ij)ski: mare Hyrc. Cu., Plin. = Kaspijsko morje.

2. Hyrcānus 3 hirkan(ij)ski: canis Lucr., tigres V., campus Hyrcanus (= Macedonum Hyrcanorum, gl. spodaj) L., mare Hyrcanum Pr., Mel., Aur., Amm. = Kaspijsko morje, njegov zaliv: sinus Hyrcanus Pr., Hyrcani luci, Hyrcana signa Val. Fl., Hyrcana per avia Stat. subst. Hyrcānī -ōrum, m Hirkán(ijc)i, hirkan(ij)ski preb.: Cat., Mel., Cu., Val. Fl., T., Sil., Iust., toda Macedones Hyrcani T. z Makedonci pomešani Hirkan(ij)ci v Lidiji, preb. makedonske naselbine Hirkanije v Lidiji.

Ïāpydēs -um, acc. -as, m (Ἰάπυδης) Japídi, pleme v severozahodni Iliriji, l. 128 so si jih Rimljani podvrgli, v času Avgusta je bilo njihovo ozemlje združeno z Liburnijo: Ci., L., Plin. Sg. Ïāpys -ydis, adj. = japidski, v japidski deželi izvirajoč: Ïāpydis arva Timavi V. Od tod subst. Ïāpydia -ae, f Japidija, japidska dežela: Tib., S. fr. (z obl. Ïapudia Japudija), Plin.

Ilergaonēs -um: Plin. ali Ilergavonēnsēs -ium, L. ali Illurgavonēnsēs -ium, m: C. Ilerga(v)onci, Ilurga(v)onci, pleme ob vzhodni obali Tostranske Hispanije. Od tod adj. Ilergavonēnsis, po drugih Illurgavonēnsis -e, ilerga(v)onski, ilurga(v)onski: cohors C. Subst. Ilergaonia -ae, f Ilergaonija, dežela Ilerga(v)oncev: L. fr.

imigracijsk|i (-a, -o) Einwanderungs- (dežela das Einwanderungsland)

Indija Koromandija frazem
(obljubljena dežela) približek prevedka ▸ kánaán, eldorádó
Bela krajina naj bi bila slovenska Indija Koromandija. ▸ Egyesek szerint Bela krajina Szlovénia eldorádója.
Pravzaprav je Miami Indija Koromandija potrošništva in velikih trgovin. ▸ Valójában Miami a fogyasztói társadalom és a nagy üzletek kánaánja.
Strokovnjaki so pripravili nekaj nasvetov za varno pot skozi kalorično bogato Indijo Koromandijo prazničnih dni. ▸ A szakértők összeállítottak néhány tippet a biztonságos utazáshoz az ünnepnapok kalóriadús kánaánjában.

industríjski industrial

industríjska banka industrial bank
industríjska dežela, država industrial country
industríjske delnice industrial shares pl, industrials pl
industríjska firma industrial firm
industríjski kartel (koncern, monopol, okoliš) industrial cartel (concern, monopoly, area)
industríjski kralj, veljak industrial leader, captain of industry, ZDA pogovorno tycoon
industríjsko mesto industrial (ali manufacturing) town
industríjski obrat industrial (ali manufacturing) plant
industríjske obveznice industrial bonds pl
industríjske odplake industrial effluent
industríjsko organizacijsko planiranje industrial engineering
industríjski magnat pogovorno big shot, ZDA pogovorno tycoon
industríjsko podjetje industrial enterprise (ali undertaking), factory, plant, works pl
industríjski potencial industrial potential
industríjsko podorčje industrial area (ali region)
industríjski plin industrial gas
industríjski proizvod industrial product, manufacture
industríjska proizvodnja industrial production, industrial output
industríjska psihologija industrial psychology
industríjske rastline plants pl used for industrial purposes
industríjska razstava industrial exhibition
industríjska revolucija industrial revolution
industríjsko središče industrial centre
industríjski sejem industries fair
industríjska strokovna zveza ZDA industrial association
industríjska šola industrial school
industríjska veja branch of industry, manufacturing branch, industrial division
industríjska zbornica chamber of industry
industríjska četrt (mestna) industrial estate

industríjski industrial

industrijski delavec (razstava, proizvod, okoliš, banka) obrero m (exposición f producto m, distrito m, banco m) industrial
industrijski obrat taller m (ali explotación f) industrial
industrijska revolucija (področje) revolución f (región f) industrial
industrijska dežela país m industrial(izado)
industrijski koncern trust m (ali sindicato m) industrial
industrijska zbornica cámara f de industria

inospitale agg.

1. negostoljuben

2. neudoben; ekst. nenaseljiv, divji:
terra inospitale divja dežela, divjina

Īsis, Īsidis in Īsis, acc. Īsim, voc. Īsi, f (Ἶσις) Izida, staroegiptovska boginja. Prvotno je pooseb. Nilova dežela, ki jo namaka Oziris, bog reke Nil. Njenega soproga Ozírisa je ubil Tifon; Izida je za svojim soprogom zelo žalovala. Po tujem vplivu je postal Oziris bog sonca, Izida pa boginja lune; kot taka je postala kakor grška Hékata boginja podzemlja, pozneje pa so jo tudi istovetili z Io (Inachis O.). V aleksandrinski dobi se je njeno čaščenje razširilo po vseh helenskih deželah, pri tem pa je postajalo njeno bistvo čedalje bolj nedoločno. Častili so jo kot zakonodajalko, boginjo držav, zaščitnico zakonov, ustanoviteljico misterijev itd. Njeno bogočastje je prišlo v času Sule v Rim, kjer so jo častili s skrivnostnim očiščevanjem, pa tudi z javnimi sprevodi, ki so se kljub različnim prepovedim ohranili še v cesarski dobi. T. jo primerja z neko svebsko boginjo. Njeni svečeniki so nosili platneno obleko (linigera dea O.); imeli so tonzuro in so živeli kakor menihi: O., Varr., Ci., Lucan., Val. Max., Isidis crinis Plin. neko tuje drevo, Isidis sidus Plin. planet Venera. — Od tod adj. Īsiacus 3 (Ἰσιακός) Izidi posvečen, Izidin: focus O., coniectores Ci. (o Izidinih svečenikih), lena Iuv. služkinja v Izidinem svetišču kot zvodnica; subst. Isiacus -ī, m (sc. sacerdos) Izidin svečenik: Val. Max.

Italus 3 italski: gens V., gentes Aug., caelum H., regna O., tellus O., H., mare Plin.; subst. Italus -ī, m Italec, italski prebivalec: C., V.; gen. pl.: gentes Italûm V. K temu gr. f Italis -idis italska: ora O., matres Mart., nymphae Sil.; kot subst. Italka, italska žena: Italides sibi Camilla delegit V. Iz Italus adj.:

1. Italius 3 italski: terra Varr., L.; nav. samo Italia -ae, f (sc. terra) Italija, v klas. dobi dežela od Mesinske morske ožine do Rubikona: Ci., V., Varr. (osk. Víteliú = Italia, menda sor. z vitulus, Italia torej = „s teleti bogata dežela“; Gell. izpeljuje to besedo iz gr. besede ἰταλός bik, Italia torej = „z biki bogata dežela“); meton.: totam Italiam esse effusam Ci. vsa Italija = vsi italski prebivalci.

2. Italicus 3 italski: res N. zgodovina, gens, socii S., mensae Ci., Labyrinthus Plin. (pri Kluriju), orae O., ius Plin., stirps Aur.; occ. = italskih zaveznikov: tumultus Ci., bellum Ci., Iust.; subst. Italicus -ī, m Italec (naspr. provincialis): Plin. iun.; Italicī -ōrum, m Italiki, italski zavezniki: L., Vell.; od tod subst. Italica -ae, f (sc. urbs) Italika,
a) = samnijsko mesto Korfinij (Corfinium) v vojni zoper zaveznike: L., Vell.
b) = mesto v Betijski Hispaniji severozahodno od Hispalija (blizu današnje Sevilje): C., Aur.; od tod adj. Italicēnsis -e itališki, italičanski: Auct. b. Hisp.; subst. Italicēnsēs -ium, m Italičani, prebivalci mesta Italike: Auct. b. Alx. Iz Italicus tudi Italiciānus 3 ital(ij)ski = ki zadeva Italijo kot pretorsko prefekturo: largitiones Aug., comites Italicianorum (sc. titulorum) Cod. Th.

Opomba: I je kratek: sáxa vocánt Italí V.; po potrebi (Italia ima 4 kračine!) uporabljajo pesniki prvi zlog kot dvig (arzo): arma Italiám fatia ima 4 kračine! V.

izvózen de exportación; exportador

izvozna carina (omejitev, premija, prepoved, trgovina) derechos m pl (limitación f, prima f, prohibición f, comercio m) de exportación
izvozni artikel (presežek) artículo m (excedente m) de exportación
izvozna dežela, država país m exportador
izvozno dovoljenje licencia f (ali permiso m) de exportación
izvozno blago mercancías f pl (ali artículos m pl) de exportación

izvoznic|a [ó] ženski spol (-e …)

1. (dežela, ki izvaža) das Ausfuhrland, Exportland, -land (nafto Ölland, surovine Rohstoffland, žita Getreideausfuhrland)

2. cesta: der Zubringer, die Ausfahrt, die Ausfahrtstraße

izvóznik, izvóznica exportador m , -ra f

dežela izvoznica país m exportador