Franja

capital [kapital] masculin glavnica, kapital; glavna stvar, glavni posel; pluriel denarna sredstva, fond, premoženje

jig kapitalisti
capital en nature blagovni kapital (zemlja, zgradbe, material)
capital en valeur denar, fondi
de départ, initial začetni kapital
capital disponible, liquide razpoložljivi, likvidni kapital
capital engagé, investi angažirani, investirani kapital
capital-espèces, capital-numéraire kapital v gotovini
capital d'exploitation, de roulement obratni kapital
capital foncier kapital v zemljišču, nepremičninski kapital
capital d'investissement investicijski kapital
capital mobilier kapital v premičninah
le capital et le prolétariat kapitalisti in proletarci
besoins masculin pluriel en capital potrebe po kapitalu
fuite féminin des capitaux beg kapitala
impôt masculin sur le capital davek na premoženje
manque masculin, pénurie féminin de capitaux pomanjkanje denarja, kapitala
placement masculin de capital naložba kapitala

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

carina samostalnik
1. (dajatev) ▸ vámKo izdelek uvozimo v domačo državo, seveda tej plačamo ustrezen davek in carino. ▸ Ha egy terméket belföldre importálunk, akkor természetesen megfizetjük utána a megfelelő adót és vámot.

2. (organizacija) ▸ vámhatóság, vámos, vámtisztPotem ko je policist pri mejnem pregledu posumil, da v vozilu prevaža prepovedano blago, je o tem seznanil delavca na carini. ▸ Amikor a határellenőrzés során a rendőr gyanút fogott, hogy a jármű tiltott árut szállít, felhívta erre a vámos figyelmét.

3. (zgradba; območje) ▸ vám, vámhivatalZaradi zapletov na carini so se morali nastopu odpovedati gostje iz Avstrije in Hrvaške. ▸ A vámon előálló problémák miatt az osztrák és horvát vendégek kénytelenek voltak lemondani a fellépést.Bolgarsko carino sem mirno prevozil, na jugoslovanski strani pa se je začelo. ▸ A bolgár vámon simán átmentem a kocsival, de a jugoszláv oldalon megkezdődtek a bonyodalmak.
"Kamion se bo moral prebiti do carine in če bodo kolone, ne bo mogel preko vrste!" je dejal. ▸ „A kamionnak el kell jutnia a vámig, és ha torlódás lesz, akkor nem engedik át soron kívül a határon!", mondta.

centēsimus 3, num. ordinale (centum) stoti Pl., Plin., centesima lux ab interitu Clodii Ci., legis unum et centesimum caput Ci. 101 poglavje; v poljedelstvu o stoternem pridelku: ex eodem semine redire cum centesimo Varr. (o fižolu). Od tod subst. centēsima -ae, f (sc. pars) stotinka, odstotek: quod coactores faciunt in centesima Ci., tributum ex centesima collatum Ci. ep., centesimae vectigal T. enoodstotni davek, centesima rerum venalium T. enoodstotni prodajni davek; pl. centēsimae -ārum, f pomeni odstotek na mesec, torej 12 letno, kar je veljalo za oderuške obresti; cum pecunia esset posita..., binis centesimis faeneratus est Ci. je jemal oderuške obresti po 24 odstotkov, perpetuae c. Ci. ep. obrestne obresti, sanguinolentae c. Sen. ph., minoris centesimis ab aliquo nummûm movere non posse Sen. ph. ne pod 12 odstotki letno.

cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
cerkveni predmeti kirchliche Geräte
obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus

cerkven pridevnik
1. (o zgradbi) ▸ templomi, templomPovezane iztočnice: cerkvene orgle, cerkveni stolp

2. (o instituciji) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkvena gimnazija, cerkveni davek, cerkveni ključar, cerkveni očetje, cerkveni pevci, cerkveni pravnik, cerkveni učitelj, cerkveni zbor, cerkveno pravo

3. (o obredih in praksah) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkveno leto

4. (o verovanju) ▸ egyházi
5. v umetnosti (neposveten) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkvena heraldika

cerkvén church; ecclesiastic(al)

cerkvéni davek zgodovina church-rate
cerkvéna gosposka ecclesiastical lords
cerkvéna občina parish
cerkvéno izobčenje excommunication, ban, interdict, anathema
cerkvéna oblast church authority
cerkvéna posest (last) church property, church land
cerkvéni patron patron
cerkvéni starešina churchwarden
cerkvéni zbor council

comunale agg. občinski:
consiglio comunale občinski svet
imposta comunale občinski davek

consommation [-sjɔ̃] féminin poraba, potrošnja, konzum; zapitek (v lokalu); izvršitev, izpolnitev; spolna združitev (v zakonu)

consommation de combustible, de courant, d'essence, de viande poraba goriva, toka, bencina, mesa
consommation indigène, intérieure domača poraba
consommation du monde, des siècles konec sveta
ce client a pris trois consommations ta gost je imel (konzumiral) tri stvari (jedi, pijače)
société féminin, coopérative féminin de consommation konzumno društvo
biens masculin pluriel de consommation potrošniške dobrine
diminution féminin de consommation zmanjšanje potrošnje
droit masculin de consommation davek na pijače

consumo moški spol potrošnja, konsum; prodaja

artículos de consumo predmeti splošne potrošnje
derecho de consumos trošarina (davek)

cote [kɔt] féminin kota (višinska točka na zemljevidu); kataložna številka, signatura; (odmerjen) davčni delež; kvota; commerce kotiranje, označba vrednosti; borzno poročilo o tečajih; (šola) ocena, red

cote d'amour (predobra) ocena (favoriziranega kandidata)
cote d'appréciation ocena, red
cote barométrique, du thermomètre barometrsko, termometrsko stanje
cote des changes notiranje valut
cote foncière zemljiški davek
cote personnelle glavarina (davek)
cote mal taillée (commerce) približen računski zaključek, figuré kompromis
avoir la, une bonne cote biti dobro zapisan
un acteur qui a la cote zelo cenjen igralec
la cote de cet écrivain commence à baisser popularnost, renomé tega pisatelja je začel(a) upadati
le fleuve a atteint la cote d'alerte reka je dosegla skrajno višino (če bo le-ta presežena, bo poplava)
la cote des véhicules d'occasion seznam vrednosti, cenik že rabljenih avtomobilov

daril|o srednji spol (-a …)

1. das Geschenk, -geschenk (božično Weihnachtsgeschenk, denarno Geldgeschenk, novoletno Neujahrsgeschenk, poročno Brautgeschenk/Hochzeitsgeschenk, priložnostno Gelegenheitsgeschenk, za rojstni dan Geburtstagsgeschenk); za darila matic, organizacij ipd.: die Gabe (slavnostno Festgabe)
dati darilo ein Geschenk machen, ein Geschenk geben
dati za darilo schenken

2. za dober namen ipd.: die Spende (v blagu Sachspende)

3. pravo (naklonilo) die Schenkung
|
pravo sprejemanje daril die Geschenkannahme
prepoved sprejemanja daril das Geschenkannahmeverbot
prejemnik darila der Geschenknehmer
vračunanje daril v dedni delež die Kollation
davek na darila die Schenkungssteuer

darílo regalo m ; donación f

poročno darilo regalo de boda(s), regalo nupcial
davek na darila impuesto m sobre donación inter vivos
novoletno, božično darilo aguinaldo(s) m (pl)

davščina samostalnik
(davek) ▸ közteher, adó, fiskális díjPovezane iztočnice: uvozna davščina

dediščin|a [é] ženski spol (-e …) das Erbe; die Erbschaft; die Erbmasse; posamezen predmet: das Erbstück; figurativno das Erbe, -erbe (kulturna Kulturerbe, svetovna kulturna Weltkulturerbe, umetnostna Kunsterbe), -gut (miselna Gedankengut)
pravo ležeča dediščina ruhende Erbschaft
pričakovana dediščina die Erbanwartschaft
delitev dediščine die Erbschaftsauseinandersetzung, Erbschaftsteilung, Erbauseinandersetzung
pravica do dediščine der Erbschaftsanspruch/Erbanspruch
pripad dediščine der Erbanfall
odpoved dediščini der Erbverzicht
davek na dediščino die Erbschaftssteuer

dédiščina heritage; inheritance; (zapuščina) legacy, bequest

lovec na dédiščino legacy hunter
davek na dédiščino estate duty; death duty, pl -ies; inheritance tax, succession duty

dédiščina héritage moški spol ; patrimoine moški spol , succession ženski spol

davek na dediščino droit moški spol de succession

dédiščinski (-a -o) adj. dell'eredità, sull'eredità:
dediščinski davek imposta sull'eredità

dédiščinski

dediščinski davek impuesto m sucesorio (ali sobre la herencia)

defraud [difrɔ́:d] prehodni glagol
poneveriti (of)
opehariti, ogoljufati

to defraud the revenue utajiti davek