Franja

ōrātiō -ōnis, f (ōrāre)

1. govor, govorjenje, jezik: Pl., Ter., Naev. ap. Non., Enn. ap. Gell., Pac. ap. Ci., Ca. ap. Plin., ferae sunt rationis et orationis expertes Ci., omnis locutio oratio est Ci., Epicurus re tollit, oratione relinquit deos Ci. dejansko bogove odpravlja, govori pa vendar o njih, o. Latina, Graeca Gell.

2. meton.
a) govorica, način govorjenja, način dopovedovanja, izražanje, izraz, beseda: tanta commendatio oris atque orationis N., o. concinna, contorta Ci., virtuti Pompei quae potest oratio par inveniri? Ci., utriusque orationis facultas Ci. (govorniškega in filozofskega izražanja).
b) govor, besede, izrek, izjava, izpoved: tecum mihi constituenda est oratio Ci. s teboj se moram še pogovoriti, parum oratione (s pogajanji, s pregovori) reconciliare N., captivorum oratio cum perfugis convenit C., hoc oratione adducti C. na to razpravo, honesta oratio est Ter., Ci. to se prav lepo glasi, apud quem (sc. Platonem) saepe haec oratio (trditev) usurpata est Ci.; occ. ugovor, protigovor: illorum o., qui dissentiunt Ci.; tudi opravičevalni govor, opravičilo, izgovor: percepta oratione eorum C.
c) (umetno, za javnost izdelani ali predelani) govor, predavanje: C., Q., Sen. ph., Plin. iun., Suet., Gell. idr., Cato ab adulescentiā confecit orationes N., o. perpetua N. zdržema (neprekinjeno) tekoč govor, orationem habere de aliquā re Ci. ali super re T., orationes pro aliis et in alios L.; occ. α) predmet, snov, tema(tika) (govora): huius orationis principium invenire Ci., oratio deesse nemini potest Ci. β) zgovornost, govorniški dar: satis in eo fuit orationis atque ingenii Ci., vincas oratione Regulos Mart.
d) nevezan govor, nevezana beseda, proza (s celim izrazom oratio soluta; naspr. versus, poema(ta)): Varr., saepissime et in poematis et in oratione peccatur Ci.
e) molitev, poseb. očenaš: Eccl.
f) v cesarski dobi = cesarski (pis(me)ni) odgovor (odpis), ukaz, odlok, sklep, cesarska odločitev, cesarsko pismo: Suet., oratio principis per quaestorem audita est T.

orísati bosquejar; esbozar; abocetar; dar una idea general (de a/c) ; describir, exponer

ošíniti dar un golpe a alg

ošiniti koga s pogledom echar una ojeada (ali un vistazo) a alg, (z morilskim pogledom, fig) fam lanzar a alg una mirada asesina

oznániti anunciar; hacer saber, dar a conocer ; (jasno) proclamar, hacer público ; (uradno) comunicar

pâljenica ž, paljènica ž žgalni dar, žgalna daritev

parlant, e [parlɑ̃, t] adjectif govoreč; ki ima dar govora; familier zgovoren; izrazit, živ

cinéma masculin, film masculin parlant zvočni film, kino
horioge féminin parlante ura, ki napoveduje ure
il n'est pas très parlant on ni preveč zgovoren
portrait masculin parlant izredno podoben, živ portret
preuves féminin pluriel parlantes zgovorni dokazi (ki ne potrebujefo komentarja)

Patengeschenk, das, botrski dar

peace-offering [pí:sɔfəriŋ] samostalnik
ponuden mir
religija spravni dar

persuasiveness [pəswéisivnis] samostalnik
prepričljivost, dar prepričevanja

pítati (-am) imperf.

1. dar da mangiare; imbeccare, nutrire

2. ingrassare; ingozzare:
pitati govedo, svinje ingrassare bovini, porci
pitati gosi, race ingozzare oche, anitre

3. pren.
pitati koga s pridigami predicare a qcn.
pitati s psovkami coprire di ingiurie
pitati z lepimi besedami, obljubami pascere di belle parole, di promesse
pitati z lažmi mentire a
pitati koga z beračem, z izdajalcem dare a uno del mendicante, del traditore

planíti precipitarse; dar un respingo

kvišku planiti sobresaltarse; (s sedeža) levantarse de pronto
planiti iz spanja despertar(se) sobresaltado

pléskati pintar; dar una capa de pintura

plôskati aplaudir, batir palmas, dar palmadas, palmotear

podcenjeváti apreciar a/c en menos de lo que vale; no estimar bien ; fig menospreciar; no dar la debida importancia a; tener en poco (a/c, a alg)

podojíti dar el pecho, dar de mamar; amamantar

pòdūšje s
1. zadušnica, opravilo za pokoj duše
2. dar cerkvi za pokoj duše
3. pogrebščina, pojedina po pogrebu

pognáti poner en movimiento; poner en marcha ; fig activar, dar impulso (kaj a a/c) ; teh accionar, mover; impulsar

pognati v beg poner en fuga
pognati konja v dir lanzar el caballo al galope
pognati svoj denar gastar alegramente su dinero
vse po grlu pognati (fig) fam beberse toda su hacienda
pognati se kvíšku saltar, dar un salto
pognati si kroglo v glavo saltarse la tapa de los sesos de un pistoletazo

pokládanje (-a) n

1. agr. il dar da mangiare (alle bestie)

2. (polaganje) posa

pokládati (-am) imperf.

1. agr. dar da mangiare (alle bestie)

2. (polagati) mettere, posare

pokládati (krmo živini) echar (ali dar) de comer a, dar forraje a