Franja

Zadetki iskanja

  • stekleníca bouteille ženski spol ; (pletenka) bouteille clissée , (velika) dame-jeanne ženski spol , bonbonne ženski spol , tourie ženski spol

    leidenska steklenica (elektrika) bouteille de Leyde
    steklenica za mleko bouteille à lait, (s cucljem za dojenčke) biberon moški spol
    steklenica piva bouteille de bière, (majhna) can(n)ette ženski spol
    steklenica olja (vina) bouteille d'huile (de vin)
    steklenica za vino (vodo) bouteille à vin (à eau)
    steklenica s kisikom bouteille à oxygène
    steklenica stisnjenega zraka bouteille d'air comprimé
    v steklenicah en bouteilles
    dno steklenice fond moški spol (ali cul moški spol) de bouteille
    vrat steklenice col moški spol (ali goulot moški spol) de bouteille
    trebuh steklenice ventre ženski spol (ali panse ženski spol) de bouteille
    odpirač za steklenice ouvre-bouteilles moški spol, décapsuleur moški spol
    pomivalni stroj za steklenice rince-bouteilles moški spol, rinceuse ženski spol
    stroj za polnjenje steklenic machine de mise en bouteilles (ali à remplir les bouteilles)
    stroj za čepljenje steklenic bouche-bouteilles moški spol
    ščetka za čiščenje steklenic goupillon moški spol
    piti iz steklenice boire à même la bouteille (ali au goulot)
  • stík (-a) m

    1. contatto:
    stik med žicama contatto tra due fili
    prepovedati stik z bolnikom proibire qualsiasi contatto col malato

    2. (mesto, kjer se stika) punto di contatto

    3. elektr. contatto; circuito:
    prekiniti stik interrompere il contatto
    kratki stik corto circuito

    4. contatto, rapporto, relazione; incontro:
    gospodarski, kulturni, politični stiki rapporti economici, culturali, politici
    biti s kom v osebnih, poslovnih avere rapporti personali, d'affari con qcn.
    biti s kom v pismenih stikih essere in rapporto epistolare, in corrispondenza con qcn.
    vtisi ob prvem stiku impressioni riportate al primo incontro

    5. lit.
    polni stik rima
    samoglasniški stik assonanza
    soglasniški stik allitterazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti radarski stik avere un collegamento radar
    biti v tesnem stiku s kom, čim essere in stretto rapporto con qcn.
    priti v stik s kom, čim imparare a conoscere qcn., qcs.
    biti v stiku essere a contatto con
    voj. stik s sovražnikom agganciamento
  • stojéč debout

    stoječ ovratnik col moški spol droit
    stoječa voda eau ženski spol dormante (ali stagnante)
  • strašíti (-ím) imperf.

    1. spaventare; impaurire, intimorire; pren. ekst. esserci:
    strašiti otroke z bavbavom spaventare i bambini col babau
    strašiti vrabce z zračno puško scacciare i passeri col flobert
    strašiti z vojno terrorizzare con la minaccia della guerra
    v kotu je strašila stara skrinja in un angolo c'era un vecchio cassettone

    2. impers.
    na gradu straši nel castello ci sono gli spiriti
  • súh (-a -o)

    A) adj.

    1. secco, asciutto, arido:
    suha zemlja terra secca
    suh kruh pane secco
    pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

    2. secco, rinsecchito, scheletrito:
    suhe roke braccia rinsecchite

    3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
    suhe gobe funghi secchi
    suho sadje frutta secca

    4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
    suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
    suho britje rasatura a secco

    5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
    suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

    6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
    kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
    pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
    zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
    pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
    teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
    ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
    pren. imeti suho grlo avere sete
    pren. biti suh kot poper essere al verde
    kem. suha destilacija distillazione secca
    suha hrana cibo conservato
    um. suha igla punta secca
    geogr. suha jama grotta asciutta
    pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
    pren. suha južina spilungone
    gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
    kozm. suha koža pelle secca
    fiz. suha para vapore secco
    obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
    gastr. suha salama salamino
    mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
    suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
    suha vejica fuscello, stecco
    elektr. suhi člen elettrolito colloidale
    navt. suhi dok bacino di carenaggio
    teh. suhi led ghiaccio secco
    alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
    šport. suhi trening allenamento in palestra
    grad. suhi zid muro a secco
    agr. suho vino vino secco

    B) súhi (-a -o) m, f, n
    suhi in debeli i magri e i grassi
    likati na suho stirare a secco
    biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
    pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
    hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
    priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno
  • svínec (-nca) m

    1. kem. piombo (Pb):
    taliti svinec fondere il piombo
    rudnik svinca miniera di piombo
    kovček težak, kot bi bil iz svinca una valigia pesante come il piombo
    pog. zastrupiti s svincem avvelenare col piombo
    s svincem okovana palica bastone con la punta di piombo

    2. pren. (svinčenka) pallottola (di piombo), piombo:
    dobiti svinec v trebuh essere ferito al ventre
    svinec mu je legel na veke aveva le palpebre pesanti dal sonno
    metal. mehki, trdi svinec piombo puro, piombo all'antimonio
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • škóda (-e) f

    1. danno; detrimento, discapito, sfavore, svantaggio:
    dejanska, pretrpljena škoda danno emergente, danno subito
    vojna škoda danni di guerra
    škoda na posevkih danni alle colture
    povračilo škode risarcimento dei danni
    zahtevati povračilo škode chiedere i danni
    povzročiti škodo procurare, fare, arrecare, causare danno a
    utrpeti škodo subire, patire, soffrire danno
    škoda povrh pa še sramota restare col danno e con le beffe
    v škodo a scapito, a sfavore di
    v mojo, tvojo, svojo, našo škodo a mio, tuo, suo, proprio, nostro danno
    pričati komu v škodo testimoniare a disfavore di qcn.

    2. pren. biti škoda česa:
    te obleke je škoda za doma è un peccato portare quest'abito in casa
    elipt. škoda časa, denarja za kaj è tempo, è denaro sprecato
    škoda je spati v tako lepem vremenu è un peccato dormire con questo bel tempo
    takega človeka je zelo škoda è un gran peccato perdere un uomo così
    škoda besed tutte parole sprecate
  • škropíti (-ím) imperf.

    1. spruzzare, annaffiare:
    pren. škropiti napadalce s kroglami accogliere gli attaccanti con una fitta sparatoria

    2. agr. irrorare:
    škropiti z modro galico irrorare col verderame

    3. impers. piovigginare
  • štírka1 (-e) f pog.

    1. numero quattro:
    peljati se s štirko andare col, prendere il 4 (autobus, tram)

    2. šol. (ocena) molto buono

    3. igre quattro:
    pikova štirka il quattro di picche
  • štór (drevesni) tocón m , cepa f ; (nerodnež) hombre m torpe

    zeljnati štor troncho m (de col)
  • štŕcelj troncho m

    zeljnati štrcelj troncho m de col
  • štúdij (-a) m

    1. šol. studio; studi (pl.):
    končati študij finire gli studi
    študij ob delu studi col lavoro
    fakultetni študij studi universitari
    podiplomski študij studi postlaurea
    dopisni študij studio per corrispondenza
    izredni, redni študij corsi serali, studi regolari
    obesiti študij na klin abbandonare gli studi
    študij formiranja javnega mnenja demodossologia
    jur. študij rimskega prava romanistica

    2. studio, lo studiare:
    študij starih listin lo studio dei vecchi documenti, manoscritti
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • taktizírati (-am) imperf. ricorrere a tatticismi; usare manovre, espedienti;
    taktizirati s sovražnikom patteggiare col nemico
  • tékma (-e) f

    1. šport. gara, partita, incontro:
    šport. izločilna tekma gara di eliminazione, eliminatoria
    kolesarska tekma gara ciclistica
    košarkarska, nogometna tekma partita, incontro di pallacanestro, di calcio
    kvalifikacijska tekma gara, incontro di qualificazione
    meddržavna tekma partita internazionale
    povratna tekma partita di ritorno
    tekma v slalomu gara di slalom
    izgubiti, dobiti tekmo perdere, vincere una partita
    prvenstvena tekma partita, incontro di campionato
    tekma v gosteh trasferta

    2. pren. competizione, corsa:
    oboroževalna tekma corsa agli armamenti

    3. pren. (prizadevanje biti uspešen pri premagovanju česa) gara, competizione;
    tekma s časom gara col tempo
  • tékom prep. adm. (med) durante, nel corso di; entro, in:
    nesreča tekom vožnje l'incidente verificatosi durante il percorso
    odgovor poslati tekom enega meseca inviare la risposta entro un mese
    tekom časa bo vse jasno col tempo si chiarirà tutto
  • teló (-ésa) n

    1. corpo; fisico:
    golo, mišičasto telo corpo nudo, muscoloso
    človeško, živalsko telo corpo umano, animale
    glava in drugi deli telesa la testa e le altre parti del corpo
    telo in duh il corpo e lo spirito
    z lastnim telesom zaščititi koga fare a qcn. scudo col proprio corpo
    prostitutke prodajajo svoje telo le prostitute vendono il proprio corpo

    2. (trup) corpo

    3. fiz., astr. corpo; grave:
    črno telo corpo nero
    plinasta, tekoča, trdna telesa corpi gassosi, liquidi, solidi
    nebesna telesa corpi celesti
    težnost teles gravità dei corpi
    padanje teles caduta dei gravi

    4. (določena priprava kot funkcijska celota)
    eksplozivno telo ordigno esplosivo
    ogrevalno telo radiatore
    svetilno telo corpo luminoso

    5. organo, ente; corpo:
    politična, predstavniška, skupščinska telesa organi politici, rappresentativi, assembleari
    posvetovalno telo organo consultivo
    volilno telo corpo elettorale
    zakonodajno telo organo legislativo

    6. mat. solido:
    prostornina telesa il volume di un solido
    kocka, valj in druga (geometrijska) telesa il cubo, il cilindro e gli altri solidi

    7. rel.
    Rešnje telo il Santissimo Sacramento; l'eucaristia; (praznik) Corpus Domini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za kaj z dušo in telesom accettare qcs. anima e corpo, senza riserve
    anat. maternično telo corpo uterino
    jur. zemljiškoknjižno telo corpo catastale
  • termométer (-tra) m (toplomer) termometro:
    termometer kaže minus deset stopinj il termometro segna dieci (gradi) sotto zero
    meriti temperaturo s termometrom misurare la febbre col termometro
    živosrebrni termometer termometro a mercurio
    maksimalni, minimalni termometer termometro a massima, a minima
    teh. tekočinski, uporovni termometer termometro a liquido, a resistenza
  • toplôta (-e) f calore (tudi ekst.), caldo; temperatura:
    dovajati, oddajati, prevajati toploto alimentare col calore, emettere calore, condurre calore
    sobna toplota temperatura ambiente
    toplota postelje il caldo del letto
    človeška toplota calore umano
    toplota jesenskih barv il calore dei colori autunnali
    fiz. izparilna toplota calore di evaporazione
    latentna toplota calore latente
    sežigna toplota temperatura di combustione
    specifična toplota calore specifico
    strjevalna toplota calore di solidificazione
    talilna toplota calore di fusione
    strojn. prenosnik toplote trasmettitore, scambiatore di calore