Franja

bruto (-, -) brutto (kratica : btto.), Brutto- (cena der Bruttopreis, dohodek das Bruttoeinkommen, prihodek Bruttoeinnahme, teža das Bruttogewicht); (kosmati) Roh- (dobiček der Rohgewinn, donos der Rohertrag, prihodki die Roheinnahmen)
bruto za neto bfn (brutto für netto)

bruto samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (o vrednosti) ▸ bruttóDelničarji bodo dobili 0,55 evra bruto dividende na delnico. ▸ A részvényesek bruttó 0,55 euró osztalékot kapnak részvényenként.
Cena delovne sile v Makedoniji je razmeroma nizka in v povprečju znaša 300 evrov bruto. ▸ Macedóniában a munkaerő költsége viszonylag alacsony, átlagosan bruttó 300 euró.
Film je bil velikanska uspešnica in je navrgel okrog 410 milijonov dolarjev bruto. ▸ A film hatalmas siker volt, mintegy bruttó 410 millió dollár bevételt hozott.
Povezane iztočnice: bruto teža, bruto plača, bruto dobiček, bruto bruto

2. neformalno (bruto znesek plače) ▸ bruttó
Za enak bruto kot v Sloveniji delavci v Nemčiji in Avstriji dobijo več. ▸ A németországi és ausztriai dolgozók ugyanabból a bruttóból, mint Szlovéniában, többet kapnak kézhez.

būstirapus -ī, m (būstum in rapere) sežigališčni tat (ki si kaj prisvoji od pogrebščine [cena feralis]), psovka: Pl.

caecus 3 (prim. caecilia, Caecilius)

I. act.

1. ki ne vidi, slep: Appius ille caecus senex Ci., Fortuna Ci., Hypsaeā caecior illā... spectes H., caecum corpus S. zadnja (narobna) stran; subst. caecus -ī, m slepec: facie miserabili senis, caeci, infantis Q., caeco reluxit dies T.; preg.: apparet id quidem... etiam caeco L. celo slepec bi moral to videti, ut si caecus iter monstrare velit H., caecis hoc, ut aiunt, satis clarum est Q., atqui haec (forma felicitatis) vel caeco perspicua est Boet.; o rečeh: rami Plin. brez očesc (popkov), intestinum Cael. slepič.

2. pren.
a) duševno slep, zaslepljen: o pectora caeca Lucr., ita caecus cupiditate et avaritiā fuisti Ci., caecus amentiā Ci., animus cupidine caecus S., furorne rapit caecos (vos) H., caecus ad mandata Pl. ali caecus ad has belli artes L. slep za kaj, caecus animo Ci. ali animi (loc.) Q., Gell.; z gen.: Ambr., Cl., caeca futuri mens hominum fati Lucan.; met. o kakem navdanju: caeca ac temeraria dominatrix animi cupiditas Ci., caeco quodam timore Ci., c. pavor T., metus O., caecis terroribus V., caecus amor sui H.
b) slep = negotov, neuspešen, neizvedljiv, brez namer, brez smotra, brezciljen: ne sint caecae obsecrationes tuae L. take, ki slepo zadenejo krivca in nekrivca, caecus e nubibus ignis Sil. ali caeci in nubibus ignes V. slepo leteče strele, caeco Marte resistunt V. v brezuspešnem, slepem, divjem boju, caecus casus fortunae Ci., c. casus L., cursus caecus (Fortunae) Lucan., c. error Sen. tr.

— II. pass.

1.
a) neviden, temen, mračen, mrkel: cum caeca nox non ostendisset Milonem Ci., caecae nubes et procellae Ci., caligo, umbrae, undae, carcer V., caeco pulvere campus miscetur V., domus Ci., loca Pr., cavernae O., gemmae Plin.; pren.: aliquid emere caeca die Pl. kupiti na tak dan, ko ni vidna kupna cena = na up vzeti; pesn.: caeca murmura V. zamolklo, clamor Val. Fl.
b) neviden, skrit, tajen, nezaznaven: limen erat caecaeque fores V., caeca vestigia V. (v labirintu), res caecae et ab aspectu remotae Ci., saxa caeca V. nevidne čeri v morju, vallum C. nasip z naperami, pokritimi z zemljo, freta, vada V., caecum dare cuspide volnus V. odzadaj, v hrbet raniti, spiramenta V., ictus L. udarec v hrbet, arma O.

2. pren. skriven, skrivnosten, temen, nedoumljiv, nedokazljiv: cur est hoc tam obscurum atque caecum? Ci., caecum erat crimen L., caecosque volutat eventus V. negotov, caeca fata, sors H. nedoumljiva.

cēnāticus 3 (cēna) obeden, jedilen: spes Pl. nadejanje obeda; kot subst. cēnāticum -ī, n obednina (vojakom, svečenikom idr.) namesto obeda izplačani denar: Cod. Th.

cēnātōrius 3 (cēna) obeden, namizen: Ap., Sid.; subst. cēnātōria -ōrum, n obedna oblačila (obleka): Petr., Mart., Dig.

cenetta f pomanjš. od ➞ cena večerjica

cenik moški spol (-a …) die Preistafel/Preisliste
cena po ceniku der Listenpreis

cenilni (-a, -o) Schätzungs-, Schätz- (cena der Schätzpreis, vrednost der Schätzungswert/Schätzwert)

cenitven|i (-a, -o) Schätzungs-, Schätz- (cena der Schätzpreis, vrednost der Schätzwert, napaka der Schätzungsfehler)
cenitvena vrednost der Taxwert

cēnō -āre -āvī -ātum (cēna)

1. intr. kositi, obedovati, jesti: Luc. fr., Pl., Varr., idr., ille apud te postea cenavit Ci., c. frugaliter, recte, honeste, prave, nequiter Ci., belle Mart., unā H., cum aliquo H.; brezos.: Suet., neque umquam sine aliqua lectione apud eum cenatum est N., cum... cenatum forte apud Vitellios esset L.

2. trans. kaj obedovati, (po)jesti, zaužiti: Sen. ph., Ap., c. ostrea Luc. fr., aprum H., cenare times olus omne patella H., cenes ut pariter pulmenta H.; cenatae noctes Pl. na gostijah prebedene noči, dum nova divorum cenat adulteria Poet. ap. Suet. prikazuje pri obedu; šalj.: cenabis hodie, ut te dignum est, magnum malum Pl. — Pt. pf. cēnātus 3 z act. pomenom: ki je poobedoval, pojedel: cum cenatus cubitus isset Ci. ko je šel po obedu spat, cur te lautum voluerit, cenatum noluerit occidere? Ci. po kopeli po kosilu, statim milites cenatos esse iubet S., totidem cenatus H., cum iam cenatus esset cum Petreio Auct. b. Afr. ko je že pokosil.

cenone m

1. poveč. od ➞ cena obilna večerja

2. slavnostna večerja (božična, novoletna ipd.)

centēnārius 3 (centēnus) sto vsebujoč, iz sto sestavljen: grex Varr., numerus Varr., Aug., pondera Plin. stoti, ballistae Luc. ap. Non. stofuntni metalni kamni, lapis Vitr. stofuntnik, fistula Vitr., Front. katere pločevina je pred krivino široka 100 palcev, formae Lamp. oblike denarja, vredne po 100 zlatov, rosa Tert. stolistnica, cena Tert., P. F. za 100 asov, centenario contiguus Amm. skoraj 100 let star, centenariam transgredi aetatem Hier. dočakati starost 100 let, infantes centenarii Arn. storoki ali stoglavi, libertus Icti. ki ima 100000 sestercev premoženja. Subst.

1. centēnārium -iī, n (sc. pondus) stot: Isid.

2. centēnāriī -ōrum, m
a) uradniki, ki imajo 100000 sestercev letne plače: Cod. Th.
b) = centuriones: Veg.

cēnula -ae, f (demin. cēna) kosilce, obedek: Varr. ap. Non., Q. idr., hesterna Ci., cenulas facere Ci. ep. nekaj gostov pri sebi imeti.

chiavi in mano agg. invar., avv. na ključ (gradnja); popolnoma dograjen:
impianto chiavi in mano objekt na ključ
prezzo chiavi in mano kompletna cena

choc [šɔk] masculin trk, sunek, trčenje, udar; militaire spopad; pretres (tudi médecine); udarec (usode); médecine šok

choc nerveux živčni šok
choc en retour odboj, sunek nazaj, vzvratno delovanje, reakcija
amortisseur masculin de choc blažilnik, amortizer
bataillon masculin de choc (militaire) udarni bataljon
état masculin de choc (médecine) stanje v šoku
prix masculin de choc brezkonkurenčna cena
puissance féminin de choc udarna moč
travailleur masculin de choc udarnik
faire un choc à quelqu'un pretresti, osupiti koga
se remettre du choc opomoči si od udarca, šoka

combinare

A) v. tr. (pres. combino)

1. sestaviti, sestavljati; združiti, združevati; spojiti, spajati:
non combinare il pranzo con la cena pren. bedno živeti, komaj loviti konec s koncem

2. kem. spojiti, spajati

3. skleniti, sklepati; organizirati:
combinare un affare skleniti posel

4. pog. storiti, narediti:
combinare guai, pasticci; combinarne di tutti i colori pren. kaj skuhati, skuhati jo
l'hai combinata grossa! lepo godljo si napravil, lepo kašo si skuhal!
non combinare nulla brez haska se truditi

B) v. intr. ujemati se (tudi pren.)

C) ➞ combinarsi v. rifl. (pres. mi combino)

1. kem. (skupaj) reagirati

2. dogovoriti, dogovarjati se

comedō -ere -ēdī -ēsum in -ēssum, redk. -ēstum (cum in edere)

I. trans.

1. pojesti, použi(va)ti, zauži(va)ti: Ca., Cat., Mart., Suet. idr., prandium Pl., ex se natos Ci. (o Saturnu), celerius potuit (venenum) comestum quam epotum in venas … permanere Ci., haec porcis hodie comedenda relinques H., c. panem Afer ap. Q., cotidianum panem Eccl.; pren. z abstraktnim obj.: quid scientiae comedendum mihi apponeret Aug.; preg.: tam facile vinces, quam pirum volpes comest (gl. opombo) Pl., cenā comesā venire Varr. = prepozno priti.

2. pren.
a) z acc. personae: aliquem totum c. Luc. ap. Non. koga iz (gole) ljubezni snesti (hoteti), molles pueros oculis c. Mart. z očmi požreti = oči poželjivo v … dečke upreti, se c. Pl. izjedati se (od bolečine, žalosti idr.), qui se ipse comest Ci. ap. Non.
b) z acc. rei zažreti (zažirati), (skozi grlo) pognati (poganjati), potratiti, zapraviti (zapravljati): rem, argentum, aurum Pl., dotem alicuius Tit. ap. Non., pecuniam paternam Nov. ap. Non., dona Afr. ap. Non., bona alicuius Ci., H., patrimonium Ci., Q., beneficia alicuius Ci., cantherium Ci. ep. ceno konja skopljenca ali zanj izkupljeni denar; redk. c. aliquem = c. alicuius pecuniam ali rem familiarem uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati) koga, imetje koga pognati (poganjati): Varr. ap. Non., hostīsne an civīs comedis, parvi pendere Pl., at ego … hunc comedendum vobis propino et ebibendum Ter. a jaz vama prepuščam njegovo kuhinjo in klet, cito rapturus de nobilitate comesa quod superest Iuv. —

II. intr. jesti, zauži(va)ti od česa: de caelesti pane Hier.

Opomba: Kontr. obl. comēs (= comedis), comēst (= comedit), comēstis (= comeditis), comēsse(s) (= comēdisse[s]): Pl., Ci. idr., comēstur (= comeditur): Lact. — Star. obl. comedim itd. (= comedam [cj. pr.]): Kom., Ci. ep., comēssis (= comēderis): Pl.

compra ženski spol nakup; kupljeno blago

compra a entrega nakup z dobavo
compra al contado nakup z gotovino
compra a crédito nakup na kredit
capacidad (potencia, poder) de compra kupna moč
contrato de compra kupna pogodba
negocio de compra y venta starinarnica
orden de compra naročilo za nakup
precio de compra kupna cena
hacer (cerrar) una compra skleniti nakup
ir a la compra iti na trg (nakupovat)
ofrecer a la compra ponuditi v nakup

comprensivo agg.

1. pisarn. ki vsebuje, ki zajema:
prezzo comprensivo di I. V. A. e spese di trasporto cena vključno z davkom za dodatno vrednost in prevoznimi stroški

2. uvideven, prizanesljiv, strpen