Franja

Zadetki iskanja

  • Oxyathres -is, m (Ὀξυάϑρης) Oksiátres, brat Dareja III.: Cu.
  • Panaenus -ī, m (Πάναινος) Panájnos, grški slikar, brat Fidije: Plin.
  • patruēlis -e (patruus)

    1. od očetovega brata (strica) izvirajoč (izhajajoč), stričev (naspr. mātruelis): frater p. Ci. ali samo patruelis Suet. bratranec, stričnik, nulla patruelis (sc. soror) Pers. sestrična, bratranka; metaf. frater patruelis Ci. (Cael. 60) sin očetove sestre, bratranec.

    2. bratrančev, bratranski, skupen: origo O. izvor od očetovega brata, dona (= Achillis arma) O. (tako pravi Ajant, ker sta bila njegov in Ahilov oče brata), regna O. = kralja Danaja, ki je bil Ajgiptov brat in torej stric mladih zetov.
  • Pelias -ae, m (Πελίας) Pélias, kralj v Tesaliji v Jolku, Nelejev brat, polbrat Jazonovega očeta Ezona, oče Akasta, Alkestide, Pejzidike idr., Admetov tast, ki je po izgonu svojega brata Neleja sam vladal v Jolku ter poslal Jazona po zlato runo. Po Jazonovem povratku so ga njegove hčere razkosale in skuhale na podnet Medeje, ki se je ustila, da ga hoče s čarovnijami pomladiti: Enn. ap. Ci., Pl., Ci., O., Val. Fl. — Od tod patron. Peliadēs -um, f (Πελιάδες) Peliáde, Pelejeve hčere: Ph., Hyg.
  • Pelops -opis, m (Πέλοψ) Pélops, Tantalov sin, oče Atreja in Tiesta, Niobin brat. Oče ga je zaklal za obed bogovom, ki pa so ga zopet oživili in mu ramo, ki jo je Cerera pojedla, nadomestili s slonokoščeno: Enn. ap. Ci., H., Ci., Sil., Stat., Hyg., umero Pelops insignis eburno V. — Od tod adj.

    1. Pelopēus 3 (Πελοπεῖος)
    a) Pélop(s)ov: domus Pr., Agamemnon Pr. Pelop(s)ov vnuk, Orestes Lucan. Pelop(s)ov pravnuk.
    b) pesn. = peloponéški, peloponézijski: phalanx Stat. argivska vojska, moenia V. = Argos, regna Sil. = Peloponez; subst. Pelopēa -ae, f Pelopêja α) Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: O., Cl. β) naslov neke tragedije: Iuv., Mart.

    2. Pelopēïus 3 (Πελοπήϊος)
    a) Pélop(s)ov: Atreus O. Pelop(s)ov sin, virgo O. = Ifigenija, Pelopeia (Pelopeja, ženska iz Pelopove rodovine) credar O., arva O. frigijske (kjer je bil Pelops rojen).
    b) pesn. peloponéški, peloponézijski: oppida Cl., regna Stat. = Peloponez, sedes Sen. tr. prestolnica korintskega vladarja Kreonta.

    3. Pelopius 3 (Πελόπιος) Pélop(s)ov: domus Sen. tr.; subst.
    a) Pelopia -ae, f Pelópija = Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: Serv., Hyg.
    b) Pelopius -iī, m Pelópij, ime sužnja: Ci. ep.

    4. Pelopēïas -adis, f (Πελοπηϊάς) Pélop(s)ova, pélopska, peloponéška, peloponézijska: Mycenae O.

    5. Pelopēïs -idis, f (Πελοπηΐς) = Pelopeias: undae O.; subst. Pelopēidēs -um, f Pelopéide = argívske žene: Stat. Patron. Pelopidae -ārum (-ûm), m (Πελοπίδαι) Pelopídi, Pelop(s)ovi potomci (in sorodniki), razvpiti in zloglasni zaradi svoje brezbožnosti in krutosti: Acc. fr., Ci., Hyg.
  • Perdiccās in Perdicca -ae, m (Περδίκκας) Perdíkas

    1. starejši brat makedonskega kralja Filipa II.: Cu., Iust.

    2. vojskovodja Aleksandra Velikega: Ci., Cu., Iust.
  • Periclymenus -ī, m (Περικλύμενος) Periklímen, Nelejev sin, Nestorjev brat, Argonavt: O., Hyg.
  • Persēs -ae, m

    1. Pêrzijec; gl. Persae 2.

    2. gen. -ae, redko -ī, dat. -ī, acc. -īn, abl. -ē (Πέρσης) Pêrzes (Perzêj)
    a) sin Perzeja, Zevsovega in Danajinega sina: Plin., Hyg.
    b) sin Helija in Perze, Ajetov in Kirkin brat, Hekatin oče: Hyg.
    c) stlat. obl. = Pirseus (makedonski kralj): Ci., S. fr., T., Iust., Pr., Vell., Fl. — Od tod adj. Persicus 3 Pêrzov (Perzêjev): bellum Ci., Plin. vojna s Perzom (Perzejem).
  • Phīne͡us -eī in -eos, m (Φινεύς) Finêj

    1. kralj v Salmidesu v Trakiji; ker je dal oslepiti svoja sinova, so ga bogovi kaznovali s slepoto: V., O.; apel. Phīneī -ōrum, m ljudje kakor Finêj = slepci: Mart. — Od tod adj. Phīnēius 3 (Φινήϊος) Finêjev: domus V., guttura O., dapes Ap., tecta Val. Fl. = Phīnēus 3 (Φίνειος): Phīnēā manu O., aves, mensae Sen. tr.; patron. Phīnīdēs -ae, m (Φινείδης) Finíd (Fineíd), Finejev potomec (sin): O.

    2. Kefejev brat, Andromedin snubec, ki ga je Perzej z Meduzino glavo spremenil v kamen: O.
  • Phōcus -ī, m (Φῶκος) Fókus (Fókos), Ajakov najmlajši sin, brat Peleja in Telamona: O.
  • Phoenīx2 -īcis, m (Φοίνιξ)

    1. Fójniks
    a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
    b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

    2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

    I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

    1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

    2. Fojníka (Feníka)
    a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
    b) mesto ob reki Tigris: Amm.
    c) otok v Egejskem morju: Plin.
    d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

    II. adj.

    1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
    a) feníški, feničánski: mare Plin.
    b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

    2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
    a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
    b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.
  • Phorōne͡us -eī in -eos, acc. -eum in -ea, m (Φορωνεύς) Foronêj, kralj v Argosu, Inahov sin, brat Io (Io): Hyg., Plin., Stat. — Od tod adj. Phoronēus 3 Foronêjev, foronêjski, pesn. = árgoški, argívski: Stat. Phorōnis -idis, f Forónida, Foronejeva hči (= Io): O.
  • pigeon1 [pídžin] samostalnik
    golob
    sleng prismoda, tepec, lahkovernež
    ameriško, sleng dekle

    carrier pigeon golob pismonoša
    clay pigeon glinast golob (tarča)
    wood pigeon skalni golob
    pigeon pair brat in sestra (dvojčka)
    pigeon's milk napol prebavljena hrana, s katero golobi hranijo svoje mladiče
    that's my pigeon to je moja stvar
    to pluck (ali milk) a pigeon oskubsti lahkoverneža
  • plaire* [plɛr] verbe intransitif ugajati, biti všeč, goditi, biti pogodu, prijati

    se plaire uspevati (živali, rastline); rad imeti, najti veselje, všečnost (à v)
    se plaire à être avec quelqu'un rad biti s kom
    je me plais à la campagne rad sem na deželi
    comme il vous plaira kakor hočete
    il ne fait que ce qui lui plaît naredi le to, kar hoče
    elle se plaît aux mathématiques všeč ji je matematika
    mon frère se plaît à escalader les roches moj brat ima rad plezanje po skalah
    plaît-il? (kako) prosim?
    s'il vous plaît prosim
    plaise, plût à Dieu! bog daj!
    à Dieu ne plaise! bog ne daj!
  • Plīsthenēs -is, m (Πλεισϑένης) Plêjsten

    1. Pelopsov sin, brat Atreja in Tiesta, pravi oče Agamemnona in Menelaja, ki sta po svojem rejniku Atreju prevzela priimek oz. patron. Atrīdae (Atrida): Serv. Po drugi verziji je Plejsten Atrejev sin, Agamemnon in Menelaj pa Atrejeva vnuka: Hyg. — Od tod adj. Plīsthenicus 3 Plêjstenov, plêjstenski: torus O. Agamemnonova.

    2. Tiestov sin: Sen. tr., Hyg.
  • Plūtō in Plūtōn -ōnis, m, acc. -ōna H. (Πλούτων) Plúton, bog in kralj podzemlja, soprog Prozerpine, Jupitrov in Neptunov brat: V., H. idr. — Adj. Plūtōnius 3 Plútonov = podzemeljski: domus H. = grob, coniux (= Proserpina) Prud.; subst. Plūtōnia -ōrum, n (sc. loca) Plútonsko (Plutónija), neki nezdrav kraj v Aziji, menda v Lidiji, kjer je bilo (kot omenja Strabon) Plutonovo svetišče: Ci.
  • Pollūx -ūcis, m (Πολυδεύκης), stlat. Pollūcēs -is, m: Pl., Varr. Póluks, Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, Kastorjev brat, sloveč rokoborec (pugil): Ci., Hyg.; pesn.: geminus Pollux ali Pollux uterque H. = Kastor in Poluks, Castora de Polluce facere aliquem Mart. = equitem de pugile. Prim. pol.
  • Polynīcēs -is, m (Πολυνείκης) Polinêjk (Poliník), Ojdipov sin, brat Antigone, Ismene in Eteokla, s katerim se je spustil v dvoboj za tebansko kraljestvo in skupaj z njim padel: Hyg., Stat., Plin.
  • pozdráviti2 pozdrávljatiy to greet; to salute; to pass the time of day; (pri odhodu) to bid farewell (to someone), (za dobrodošlico) to bid someone welcome, (po kom drugem) to give one's love (oziroma respects, compliments) to someone

    pozdravite sestro! remember me to your sister!, give your sister my love!
    pozdravi(te) ga od mene! remember me to him!, give him my kind regards
    srčno vas pozdravlja (v pismih) yours sincerely, yours ever, (bolj formalno) yours faithfully
    pozdráviti se to greet one another, to exchange the time of day
    moj brat vas lepo pozdravlja my brother wants (ali begs) to be remembered to you
  • právi -a, -o right, the right one; proper; (neponarejen) natural, pure, genuine, unadulterated; perfect, quite a; (resnlčen) real, true, veritable, authentic, actual; (točen) accurate, correct; (zvest) true, true-blue; (iskren) sincere, felt

    právi, -a, -o brat full brother
    práva sestra full sister
    právi, -a, -o denar good money
    právo zlato pure gold, genuine (ali real) gold
    právi, -a, -o kot geometrija rectangle
    práva pot the right way
    právi, -a, -o mož (človek) the right man
    právi, -a, -o mož na pravem mestu (figurativno) a square peg in a square hole
    o právem času in due course, at the right time, in the nick of time
    na právem mestu in the proper place
    právi, -a, -o Francoz, ta možakar! a true Frenchman, that man!
    právi, -a, -o pravcati bedak a regular fool, a prize idiot
    právi, -a, -o pravcati lopov an arrant knave, a confirmed rascal
    právi, -a, -o pravcati detektiv a real, live detective
    to je právi, -a, -o mož this is a real man
    on je právi, -a, -o avtor te knjige he is the true author of this book
    on ni čisto pri právi, -a, -o (pameti) he is not quite in his senses
    on je práva ničla (figurativno) he is a mere cipher
    to je práva sreča it is a piece of real good luck
    to ne gre čisto po právem (figurativno) there is some skulduggery in it, I suspect foul play
    ni nobene práve razlike med njima there is no real difference between the two
    imeli smo právo poplavo doma we have had a real inundation at home
    naleteti na právega to meet one's match
    priti na právo mesto to come to the proper place
    urezal si se v prst, práva reč! you have cut your finger, what's that? (ali it's nothing to make a fuss about)
Število zadetkov: 432