trébuh vientre m , fam barriga f ; anat abdomen m
debel trebuh panza f; (ladje) fondo m
bolečina v trebuhu dolor m abdominal, dolor de vientre
pristanek (letala) na trebuhu aterrizaje m ventral
dobiti trebuh fam echar panza
držati se za trebuh od smeha apretarse las ijadas de risa
nabasati si trebuh llenarse el vientre
ležati na trebuhu estar echado de bruces, estar boca abajo
na trebuhu ležé piti beber de bruces
Zadetki iskanja
- tregua ženski spol premirje; počitek, oddih; rok
sin tregua ni paz brez počivanja in mirovanja
dar treguas popustiti, prenehati (bolečina) - uhó ear; (šivanke) eye (of a needle); (košare, posode) handle
srednje uhó middle ear
zunanje uhó auricle
ostro uhó keen ear, quick ear
oslovsko uhó (v knjigi) dog-ear
napraviti oslovsko uhó (v listu, knjigi) to dog-ear (a page, a book)
bolečina v ušesu earache
vnetje ušesa otitis
vnetje srednjega ušesa inflammation of the middle ear
ušesa me bolé I have (ali pogovorno I've got) earache
krik, ki gre skozi ušesa an earsplitting, earpiercing scream
šumenje v ušesih buzzing in the ears
ščitnik za uhó earflap, ZDA earmuff
zrcalo za uhó medicina auriscope, otoscope
biti gluh na levo uhó to be deaf in the left ear
do ušes je zadolžen he is up to his ears in debt, he is over head and ears in debt
biti do ušes zaljubljen to be head over heels in love
imeti ostro uhó (figurativno) to have a quick (ali a sharp) ear, to have excellent hearing
pocukati, povleči koga za uhó to tweak, to pull someone's ear
napeti ušesa to prick up one's ears, to be all ears
naleteti na gluha ušesa to find deaf ears
nekaj bi ti rad povedal na uhó I'd like a word in your ear
prišlo mi je na uhó it came to my hearing
naviti komu ušesa to tweak someone's ears
pridigati gluhim ušesom (figurativno) to fall on deaf ears
(za)mašiti si ušesa to stop up one's ears
poslušati le z enim ušesom to listen with only half an ear
konj striže z ušesi the horse twitches his ears
vleči na ušesa to listen attentively, to prick up one's ears
za ušesa privleči (kako zadevo) (figurativno) to drag in a matter by the ears
v (levem, desnem) ušesu mi zveni my (left, right) ear is ringing (ali is burning)
pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven (figurativno) (it goes) in (at) one ear and out (at) the other
v ušesih mi je zvenelo (= morali so govoriti o meni) my ears were burning
stene imajo ušesa walls have ears
v uhó me piši! (žargon) go and fly a kite! - violent [váiələnt] pridevnik (violently prislov)
silovit, violenten, silen, močan, hud; neobrzdan, nepotrpežljiv, surov, divji, besen, nasilen, uničevalen
violent death nasilna, nenaravna smrt
violent measures nasilne mere (ukrepi)
violent blow silovit udarec
violent pain silovita, huda bolečina
a violent temper razdražljiv, divji temperament
violent wind silovit veter
a violent presumption pravno domneva, ki temelji na skoraj končnem, sklepnem dokazu
to lay hands on s.o. delati, storiti komu silo
to lay hands on o.s. poskusiti samomor - wear away prehodni glagol
ponositi; izdolbsti, izjedati, izglodati (a shore breg)
izbrisati (an inscription napis)
uničiti; prebiti (čas)
neprehodni glagol
miniti (čas); izginjati; izčrpavati se, ugonabljati se (oseba); obrabiti se, oguliti se; ublažiti se (a pain bolečina)
izbrisati se (an inscription napis)
we were worn away with fatigue bili smo čisto izčrpani od utrujenosti - wild1 [wáild]
1. pridevnik (wildly prislov)
divji, neukročen, neudomačen; neciviliziran, barbarski, neizobražen; plašen, plah, plašljiv (divjačina); neobljuden, pust, neobdelan (zemlja); neurejen, zmršen, skuštran (lasje); neobrzdan, razuzdan; svojeglav
figurativno razburjen, besen; buren, silovit; brezumen, nor, strasten; slučajen, naključen, nesmotrn, nepremišljen
pogovorno hlepeč po, divji (nor) na
a wild guess čisto, golo ugibanje
wild honey divji, gozdni med
a wild life divje, razuzdano življenje
wild pain divja, blazna bolečina
wild orgies divje orgije
a wild shot strel na slepo (tjavdan)
in wild disorder v divjem neredu
wild with fear brezumen (nor) od strahu
to drive s.o. wild spraviti koga v besnost, razbesniti koga
the horses were wild to start konji so nestrpno čakali na start
to settle down after a wild youth umiriti se po vihravi mladosti
2. prislov
divje; nepremišljeno, brez glave; nesmotrno, tjavdan
to run wild divje rasti, figurativno rasti brez nadzora
to shoot wild streljati na slepo, brez cilja
to talk wild zmedeno govoriti - zapestje samostalnik
(del roke) ▸ csuklóbolečina v zapestju ▸ csuklófájdalomzlom zapestja ▸ csuklótöréspoškodba zapestja ▸ csuklósérülészlomiti si zapestje ▸ eltöri a csuklójátpoškodovati si zapestje ▸ kontrastivno zanimivo megsérül a csuklójalevo zapestje ▸ bal csuklódesno zapestje ▸ jobb csuklózapestje in gleženj ▸ csukló és bokaŠe vedno imam težave s poškodbo zapestja, a sem optimist. ▸ Még mindig problémát okoz a csuklósérülésem, de optimista vagyok.
Na roki je imela mavec, ker si je pred nekaj dnevi zlomila roko v zapestju. ▸ Gipsz volt a kezén, mert néhány nappal ezelőtt eltörte a csuklóját.
Dvignem roko in mu zakopljem dlan v lase, a me prime za zapestje in me ustavi. ▸ Felemelem a kezem, a tenyeremmel a hajamba túrok, de megmarkolja a csuklómat és leállít. - zavŕtati (-am)
A) perf.
1. forare, trapanare
2. pren. indagare, inquisire, chiedere informazioni
3. pren. penetrare, entrare:
zavrtati v bistvo problema entrare nel nocciolo del problema
4. inferire fitte; ferire, rodere:
v hrbtenici je zavrtala bolečina sentiva fitte alla spina dorsale
v srcu mu je zavrtal črv dvoma il chiodo del dubbio gli rodeva il cuore
5. pren.
zavrtati oči v koga fissare con sguardo penetrante qcn., guardare fissamente qcn.
B) zavŕtati se (-am se) perf. refl.
1. penetrare (rodendo); ficcarsi
2. pren. darsi, applicarsi, impegnarsi:
zavrtati se v delo sprofondarsi nel lavoro
zavrtati se v problem impegnarsi tutto nella soluzione del problema
3. pren.
zavrtati se z očmi v koga fissare con sguardo penetrante qcn. - želodčen pridevnik
(o organu) ▸ gyomorželodčna razjeda ▸ gyomorfekélyželodčna bolečina ▸ gyomorfájásželodčna krvavitev ▸ gyomorvérzésželodčna okužba ▸ gyomorfertőzésželodčna rana ▸ gyomorfekélyželodčna okvara ▸ gyomorbajželodčna gripa ▸ gyomorinfluenzaželodčne težave ▸ gyomorrontás, gyomorbántalmakželodčna sluznica ▸ gyomornyálkahártyaželodčna stena ▸ gyomorfalželodčna votlina ▸ gyomorüregželodčni čir ▸ gyomorfekélyželodčni rak ▸ gyomorrákželodčni tumor ▸ gyomordaganatželodčni krč ▸ gyomorgörcsželodčni sok ▸ gyomornedvPovezane iztočnice: želodčna kislina - želódčen d'estomac, de l'estomac, stomacal, gastrique
želodčna bolečina affection ženski spol (ali maux moški spol množine) d'estomac, gastrite ženski spol
želodčna bolezen maladie ženski spol de l'estomac
želodčne kapljice élixir moški spol stomachique
želodčno kruljenje borborygme moški spol
želodčni krč crampe ženski spol (nerveuse) d'estomac, gastrospasme moški spol
želodčno krvavenje hémorragie stomacale, hématémèse ženski spol, gastrorragie ženski spol
želodčna motnja embarras moški spol gastrique
želodčni rak cancer moški spol de l'estomac
želodčni sok suc moški spol gastrique
želodčne težave indigestion ženski spol, troubles moški spol množine (ali dérangement moški spol, malaise moški spol, pesanteur ženski spol) d'estomac, embarras gastrique
želodčni ulkus, čir ulcère moški spol de l'estomac (ali gastrique)
želodčno vnetje inflammation ženski spol d'estomac, gastrite ženski spol - želódčen (-čna -o) adj. anat. dello stomaco, gastrico; farm. stomachico:
fiziol. želodčni sok succo gastrico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. želodčna kislina acido gastrico
fiziol. želodčni himus chimo
med. želodčna razjeda ulcera gastrica
med. želodčna bolečina gastralgia
med. želodčna bolezen gastropatia
med. želodčni katar gastroenterite
med. želodčni krč gastrospasmo
med. želodčna krvavitev gastrorragia
anat. želodčni vhod cardias
farm. želodčni vratar piloro
farm. želodčno zdravilo farmaco stomachico - želódčen de estómago, estomacal, gástrico
želodčna bolečina dolor m de estómago
želodčne kapljice elixir m estomacal
želodčen katar gastroenteritis f
želodčna kislina acidez f gástrica, acedías f pl
želodčno kruljenje borborigmos m pl
želodčni krč gastrospasmo m
želodčno krvavenje hemorragia f gástrica, gastrorragia f
želodčna motnja indigestión f
želodčno vnetje gastritis f
želodčni rak cáncer m del estómago
želodčni sok jugo m gástrico
želodčne težave molestias f pl en el estómago
želodčni ulkus úlcera f gástrica (ali del estómago)
imeti želodčne težave tener malestar de estómago - želodec samostalnik
1. (organ) ▸ gyomorbolečina v želodcu ▸ gyomorfájdalomkrč v želodcu ▸ gyomorgörcsslabost v želodcu ▸ háborgó gyomorkruljenje v želodcu ▸ korgó gyomorkepa v želodcu ▸ gombóc a gyomorbankislina v želodcu ▸ gyomorsavkrvavitev v želodcu ▸ gyomorvérzéspraznjenje želodca ▸ gyomorürülésizpiranje želodca ▸ gyomormosásoperacija želodca ▸ gyomorműtétvnetje želodca ▸ gyomorgyulladásrak želodca ▸ gyomorráksluznica želodca ▸ gyomornyálkahártyaobležati v želodcu ▸ megfekszi a gyomrátzvijati v želodcu ▸ csikarja a gyomrátčir na želodcu ▸ gyomorfekélynasititi želodec ▸ telepakolja a gyomrátprazen želodec ▸ üres gyomorrazdražen želodec ▸ érzékeny gyomorobčutljiv želodec ▸ érzékeny gyomorna prazen želodec ▸ éhgyomorrakoga boli želodec ▸ fáj a gyomrakomu kruli v želodcu ▸ korog a gyomra
2. (jed) ▸ pacal, gömböc, gyomorsvinjski želodec ▸ sertéspacalnadevan želodec ▸ disznósajtNadevan želodec postavimo na pomaščen pekač in ga pri temperaturi 180 stopinj Celzija pečemo približno dve uri. ▸ A töltött gyomrot belehelyezzük egy zsírral kikent tepsibe és 180 Celsius-fokon körülbelül két órán át sütjük.
Povezane iztočnice: kostelski želodec
3. ponavadi v množini (o ljudeh) ▸ bendőlačni želodci ▸ éhes szájNa svatbah je treba nahraniti številne lačne želodce in napojiti osušena grla. ▸ A lakodalmakban sok éhes bendőt kell megtömni és sok száraz torkot kell megitatni. - žívčen nerve(-); nervous; of the nerves
zelo žívčen highly strung, (žargon) all of a twitter
žívčna bolezen nervous disease (ali disorder, complaint), neurosis, neuropathy
žívčna celica nerve cell
žívčna bolečina neuralgia
bolnišnica za žívčne bolezni clinic for nervous diseases
žívčni napad fit (ali attack) of nerves
žívčni sestav nervous system
žívčna vojna war of nerves
žívčni zlom nervous collapse (ali breakdown, shock, prostration)
žívčna slabost nervous debility, neurasthenia
žívčna razdraženost nervous irritation
žívčni vozel ganglion, nerve centre
on je zelo žívčen he is a bundle of nerves, (pogovorno) he's all nerves
ona je žívčno bolna she is suffering from a nervous disease (ali disorder), she has trouble with her nerves
biti žívčen (pogovorno) to be jumpy (ali jittery, highly strung), to have the jitters, to be all on edge
dobiti žívčen napad to have a fit of nerves - žívčen de nervios; nervioso ; (razdražljiv) de nervios irritables ; med neurasténico
živčno bolan neurótico
živčni bolnik neurasténico m, neurópata m
živčni napad ataque m de nervios
živčen človek, živčnež manojo m de nervios
živčna bolezen neuropatía f, afección f nerviosa
živčna bolečina neuralgia f
živčni šok ataque m (ali shock m) nervioso
živčna depresija depresión f nerviosa
živčni kolaps colapso m nervioso
živčni sistem sistema m nervioso, (vegetativni) sistema neurovegetativo
biti (postati) živčen estar (ponerse) nervioso
delati, narediti živčnega poner nervioso - živčn|i (-a, -o) Nerven- (center das Nervenzentrum, končič die Nervenendigung, koren die Nervenwurzel, pletež das Nervengeflecht, plin das Nervengas, strup das Nervengift, šok der Nervenschock, vozel der Nervenknoten, bolečina der Nervenschmerz, bolezen die Nervenkrankheit, das Nervenleiden, kriza die Nervenkrise, napetost die Nervenanspannung, obremenitev die Nervenbelastung, ovojnica die Nervenscheide, pot, proga die Nervenbahn, slabost die Nervenschwäche, tekočina das Nervenwasser, vojna der Nervenkrieg, vrv der Nervenstrang, das Nervenbündel, središče das Nervenzentrum, vozel der Nervenknoten, vlakno die Nervenfaser)
- ἀγανάκτησις, εως, ἡ nejevolja, ἀ-ιν ἔχω τινί dajem komu povod za nezadovoljnost (za nejevoljo); περὶ τὰ οὖλα bolečina v dlesnih.
- ἁδη-φάγος 2 (ἅδην, φαγεῖν) požrešen, sneden, pren. drag; νόσος bolečina, ki izjeda.
- ἀλγηδών, όνος, ἡ ἄλγημα, ατος, τό ἄλγησις, εως, ἡ (ἀλγέω) bolečina, muka, bol, žalost (nav. pl.).
- ἀνάγκη, ἡ, ep. ion. ἀναγκαίη [Et.: redupl. obl. iz kor. anek', stiskati, mučiti] 1. sila, potreba, nujnost, stiska, težava, bolečina; siljenje, nuja; ἀ. ἐστίν potrebno je, potreba je; ἀνάγκῃ, δι', ὑπ', μετ', ἐξ ἀνάγκης prisiljen, primoran; ἦ γὰρ ἀνάγκη moram pač; ἀνάγκην προσθεῖναί τινι prisiliti, primorati koga; ἔχομαι ἐν ἀ. nahajam se (sem) v stiski. 2. prisilno sredstvo, mučenje, ječa. 3. naravni zakon, usoda.