Franja

zlató (-á) n

1. oro:
zlato se sveti l'oro luce, luccica
barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
zrnca zlata granelli d'oro

2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
zlata vredne besede parole d'oro
česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
kopati se v zlatu nuotare nell'oro
izpiranje zlata lavaggio dell'oro
belo zlato oro bianco
črno zlato oro nero
min. kačje zlato biotite gialla
samorodno zlato oro puro
PREGOVORI:
čas je zlato il tempo è oro
govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure

žareč ardiente (tudi fig)

rdeče žareč rojo vivo
belo žareč candente, incandescente; fig fervoroso, ferviente
žareče oglje brasas f pl
žareča vročina calor m abrasador (ali tórrido)
žareč od veselja radiante de alegría

žaréč ardent, rouge ; figurativno fervent, ardent, rayonnant, radieux

belo žareč chauffé à blanc, incandescent
rdeče žareč rouge vif (ali feu), porté (ali chauffé) au rouge
žareče oglje charbons ardents
žareča vročina fournaise ženski spol, chaleur ženski spol torride
žareč od veselja rayonnant de joie, épanoui

žarénje centelleo m ; ignición f ; incandenscencia f

belo žarenje candencia f blanca; rojo blanco m

žarênje rayonnement moški spol , radiation ženski spol

belo žarenje incandescence ženski spol
rdeče žarenje ignition ženski spol

ἤλεκτρον, τό ἤλεκτρος, ὁ, ἡ (ἠλέκτωρ) 1. elektron, belo zlato, zlitina 4/5 zlata in 1/5 srebra. 2. jantar (osob. okrasek iz jantarja na liri).

ἰνδάλλομαι pass. [Et. galsko Vindo-magus, Vindó-bona (kelt. vindo = vidno, svetlo, belo)] 1. prikažem se, pojavim se, zdim se, ὥς μοι ἰνδάλλεται ἦτορ (acc. lim.) kakor se mi dozdeva v srcu, kakor mi je pred očmi, πᾶσιν ἰνδάλλετο λαμπόμενος vsem se je zdelo, da. 2. sem komu enak τινί.

λευκαίνω belim, belo barvam, storim, da se peni ὕδωρ.

λευκ-ανθής 2 (ἄνθος) poet. ki belo cvete, bel, κάρα sivolas.

λευκανθίζω ion. belo cvetem, bleščim (svetim) se belo, belim se, sem bel.

λεύκ-οφρυς, υος, ὁ, ἡ ion. z belimi obrvmi, belo obrobljen.

λευκόω (λευκός) (po)belim, belo namažem; med. belim si, čistim, likam ὅπλα, τὰ κράνη.

белила n pl. bela barva za beljenje, za pleskanje, belilo;
б. для лиц belo ličilo;
цинковые б. cinkovo belilo

живой živ, živahen; izrazit; pravi; močan;
живое предание ustno izročilo;
живая рана odprta rana;
живая обида huda žalitev;
ж. товар belo blago;
ж. инвентарь živina;
живым духом takoj, pri priči;
живая изгородь živa meja;
ж. ум bister um;
живое сходство presenetljiva podobnost;
шить на живую нитку (руку) na hitro, povrh;
ни жив, ни мёртв na pol mrtev

товар m blago;
неходкий т. neidoče blago;
живой т. belo blago;
показать т. лицом prikazati zadevo v najlepši luči