Franja

per-tentō (bolje per-temptō) -āre -āvī -ātum (per in temptāre)

1. preizkusiti (preizkušati): utrumque pugionem T., alta bipenni latera Petr. poet.

2. metaf.
a) preizkusiti (preizkušati), preveriti (preverjati), postaviti (postavljati) na preizkušnjo: aliquem gratiā Ter., nobilium adulescentium animos L., animum cohortis T.

2. skozi in skozi zaje(ma)ti, predreti (predirati), prodreti (prodirati) skozi (v) kaj, preblisniti, prešiniti (prešinjati): lux pertentat sensus V., pertentant gaudia pectus V., vinolentiā pertentatus Ap.

pige [piž] féminin, technique mera; populaire leto; honorar (novinarju) od vrste; typographie penzum za stavca; populaire ura

faire la pige à quelqu'un prekositi koga, napraviti bolje kot on
travailler, être payé à la pige delati, biti plačan od vrste (časnikar)

plačan (-a, -o) bezahlt (kratica : bez., bz.), delovno mesto: besoldet, dotiert, honoriert, (bolje besserbezahlt, dobro [gutbezahlt] gut bezahlt, gutbesoldet, [hochdotiert] hoch dotiert, [hochbezahlt] hoch bezahlt, najbolje bestbezahlt, slabo unterbezahlt, [schlechtbezahlt] schlecht bezahlt); morilec: gedungen
drago plačan figurativno svoboda, prostost: teuer erkauft
še ne plačan obveznost: ausstehend
plačani davki s stališča države: das Steueraufkommen
poštno: plačan odgovor die Rückantwort
poštnina plačana v gotovini P. b. b. (Postgebühr bar bezahlt)

plutôt [plüto] adverbe rajši, prej, bolj; familier zelo

ou plutôt ali bolje, točnejše rečeno
plutôt moins que trop rajši manj kot preveč

počutíti se (-im se) imperf. refl.

1. sentirsi; stare:
počutiti se osamljenega, bolnega sentirsi solo, malato
danes se počutim malo bolje oggi sto un po' meglio

2. sentirsi, ritenersi:
počutiti se mladega sentirsi giovane

3. sentirsi, trovarsi:
počutiti se nelagodno sentirsi in imbarazzo
počutiti se kakor doma sentirsi come a casa
počutiti se kot pes v cerkvi sentirsi di troppo
počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua

počútiti se to feel

počútiti se dobro to feel well
kako se počutite? how do you feel?, how are you?
ne počutim se najbolje danes I don't feel at my best today
počutim se mnogo bolje I'm feeling much better
dobro se zdravstveno počútiti se to feel up to the mark
danes se počutim stokrat bolje I feel heaps better today
slabo se počutim I feel ill (ali poorly), I am unwell
zelo slabo se počútiti se to feel like nothing on earth, to feel poorly (ali faint, rotten)

poil [pwal] masculin dlaka; familier, poétique lasje; (konj) barva dlake; populaire cigara; (familier)

un poil nekoliko, malce
à poil gol, nag; brez sedla (jahati)
à poil! (populaire) dol!
à un poil près malodane, skoraj
à poils courts, longs kratko-, dolgodlak
au poil (populaire) zelo dober, zelo zadovoljiv
au poil! izvrstno!
de tout poil vseh vrst
travail masculin au poil izvrstno, dovršeno delo
poil de chameau kamelja dlaka
poil de chèvre angora ali mohêr volna
poil follet puh
dans le sens du poil v smeri dlake, kot leže dlake
brave masculin à trois, quatre poils (familier) (nepremišljen) tvegavec
fille féminin au poil čedno, prijetno dekle
bonnet masculin à poil kučma
avoir du poil aux yeux, (familier) au cul biti korajžen, pogumen
n'avoir pas un poil de sec močno se potiti, plavati v znoju
ça a changé de poil to se je obrnilo na bolje
être de bon, mauvais poil biti dobre, slabe volje
être à poil et à la plume (familier) biti za vse dober
il s'en est fallu de poil za las je manjkalo
il se laisse arracher la barbe poil à poil z njim lahko vse narediš
se mettre à poil sleči se do golega
c'est au poil! to je prima!
reprendre du poil de la bête ne popustiti, ne odnehati, zopet si opomoči
tomber sur le poil de quelqu'un nenadoma koga napasti; ozmerjati, nahruliti koga
avoir du poil dans la main (familier) biti zelo len, ne imeti volje za delo
(vieilli) faire le poil à quelqu'un obrati koga za denar, opehariti koga
(vieilli) refaire le poil à quelqu'un prevarati koga
(vieilli) faire changer le poil, (populaire) faire dresser le poil à quelqu'un poboljšati koga z udarci, z grajo

pȍlje s, mn. pòlja polje: obradivati polje; orati ravno polje; raditi na naučnom -u; književno, prosvjetno, kulturno polje; povući se s političkog -a; pasti na bojnom -u: polje od megdana torišče dvoboja; polje časti i slave; električno, magnetsko polje; vidno polje; Gosposvetsko polje, Grobničko polje, Kosovo polje; otvoreno, široko, slobodno polje; odvrnuti razgovor na deseto polje speljati pogovor čisto drugam; ko zna bolje široko mu polje kdor zna bolje, naj svoje znanje uveljavi

pózno tarde

pozno ponoči a altas horas de la noche
pozno v noč hasta muy entrada la noche
priti (pre)pozno llegar (demasiado) tarde
vstajati pozno levantarse tarde
pozno je es tarde
pozno postaja se hace (ali se está haciendo) tarde
kako pozno je? ¿qué hora es?
bolje pozno kot nikoli más vale tarde que nunca

pôzno late; at a late hour

prepozno too late
pôzno zvečer late in the evening
hoditi pôzno spat, prihajati pozno domov to keep late hours
pôzno vstajati to get up late
pôzno postaja it is getting late
pôzno se je oženil he got married late in life
bolje pôzno kot nikoli better late than never

pôzno tard

pozno ponoči tard dans la nuit
pozno v noč à une heure avancée de la nuit, bien avant dans la nuit
pozno zvečer tard dans la soirée, sur le tard
pozno je il est tard
pozno postaja il se fait tard
pozno priti arriver tard
bolje pozno kot nikoli mieux vaut tard que jamais

pôzno adv. tardi:
prihajati pozno venire tardi, tardare a venire
pozno popoldne nel tardo pomeriggio
pozno ponoči a notte inoltrata, a tarda notte; a notte fonda
(v pov. rabi) pozno je že s'è fatto tardi
kako pozno je že? che ora è, che ore sono?
nalogo mora oddati najpozneje do torka deve consegnare il compito al massimo entro martedì
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai

pravi|ti se (- se) heißen (dober večer se pravi po francosko bon soir Guten Abend heißt auf französisch bon soir; ve, kaj se pravi nositi odgovornost er weiß, was es heißt Verantwortung zu tragen)
to se pravi das heißt, (bolje rečeno) will heißen, (torej) also
hiši se je pravilo … das Haus hieß …

préférable [preferablə] adjectif ki zasluži prednost (à quelque chose pred čim)

il est préférable que, de ... bolje je, da ...
il est préférable de dire la vérité bolje je povedati resnico

preferibile agg. ki zasluži prednost; boljši:
è preferibile bolje je

preferible kar zasluži prednost, prednosten

es preferible callar bolje je molčati
es preferible a la fruta boljše je kot sadje
me es preferible imam rajši

préj sooner, earlier; before, beforehand, previously; formerly, prior to; rather

préj ali slej sooner or later, some time or other
malo préj a while ago
čim préj tem bolje the sooner the better
čim préj as soon as possible, at your earliest convenience
préj kot ne as likely as not
vse préj kot anything but
dan préj the day before, on the preceding day
préj navedeni aforementioned, aforesaid
X.Y., préj Z.U. X.Y., formerly Z.U.
préj sovražnik kot prijatelj rather an enemy than a friend
toliko préj all the sooner
on je vse préj kot bogat he is anything but rich
moj položaj je vse préj kot siguren my position is anything but a safe one
préj kot odideš before your departure
ne da bi nas préj obvestil(i) without giving us any previous notice
nismo pisali préj, ker nismo vedeli vašega naslova we did not write before, not knowing your address
jaz bi préj (= rajši) (šel) kot... I would rather (ali I would sooner, I prefer to) (go) than...

préj avant, auparavant, plus tôt; précédemment, antérieurement

prej ko avant que
prej ko mogoče le plus tôt possible
prej ko slej tôt ou tard
čim prej au (ali le) plus tôt
čim prej, tem bolje le plus tôt sera le mieux
en dan prej un jour plus tôt
malo prej un peu plus tôt
mesec dni prej un mois auparavant
ne prej kot ob treh pas avant trois heures, pas plus tôt qu'à trois heures
vse prej kot à beaucoup près
toliko prej à plus forte raison
to delo je prej izšlo kot ono cet ouvrage est antérieur à l'autre

préj

A) adv.

1. (v krajšem času, hitreje) prima:
priti prej na delo venire prima al lavoro
čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
čim prej quanto prima
knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
malo prej poc'anzi

2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
dan prej il giorno prima
moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper

3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà

4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
prej imenovani il sopraddetto
prej navedeni il sopraindicato
prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina

B) préj ko konj.

1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno

2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga

premisli|ti (-m) premišljati (etwas) durchdenken, überdenken, nachdenken über, sich (etwas) durch den Kopf gehen lassen; vnaprej: vorbedenken
natančno premisliti seinen Verstand zusammennehmen
bolje je prej premisliti Vorsicht ist besser als Nachsicht
premisli! denk mal nach!
če natančno premislimo bei Tage besehen