Franja

Zadetki iskanja

  • čáplja (-e) f zool. airone (Ardea);
    siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
    bela čaplja airone bianco maggiore (Casmerodius albus)
    rdeča čaplja airone rosso (Ardea purpurea)
  • čòbanica ž, čobànica ž
    1. pastirica
    2. zool. pastirica, Motacilla: bijela čobanica bela pastirica, Motacilla alba
  • čokolada samostalnik
    (prehrambeni izdelek) ▸ csokoládé, csoki
    stopljena čokolada ▸ olvasztott csokoládé
    nalomljena čokolada ▸ tördelt csokoládé
    naribana čokolada ▸ reszelt csokoládé
    lešnikova čokolada ▸ mogyorós csokoládé
    tablica čokolade ▸ egy tábla csokoládé
    košček čokolade ▸ egy darab csokoládé
    okus čokolade ▸ csokoládé íze
    proizvajalec čokolade ▸ csokoládégyártó
    tovarna čokolade ▸ csokoládégyár
    čokolada se stopi ▸ a csokoládé megolvad
    stopiti čokolado ▸ megolvasztja a csokoládét
    grizljati čokolado ▸ majszolja a csokoládét
    oboževati čokolado ▸ imádja a csokoládét
    odpovedati se čokoladi ▸ lemond a csokoládéról
    preliti s čokolado ▸ csokoládéval leönt
    potresti s čokolado ▸ csokoládéval megszór
    basati se s čokolado ▸ csokoládéval tömi magát
    krema iz čokolade ▸ csokoládékrém
    vonj po čokoladi ▸ csokoládéillat
    okus po čokoladi ▸ csokoládéíz
    želja po čokoladi ▸ csokoládé utáni vágy
    sestavina v čokoladi ▸ a csokoládé összetevője
    palačinke s čokolado ▸ csokoládés palacsinta
    Povezane iztočnice: bela čokolada, belgijska čokolada, jedilna čokolada, mlečna čokolada, temna čokolada, vroča čokolada, čokolada v prahu, švicarska čokolada
  • čopičark|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija das Pinseläffchen (bela Weiß- Pinseläffchen, črna Schwarz-Pinseläffchen)
  • črt|a ženski spol (-e …)

    1. daljša ravna, kriva: die Linie (črtkana gestrichelte, pikčasta gepunktete, ravna gerade); -linie (nazobčana Zackenlinie, glasba notna Notenlinie, ob robu Randlinie, pomožna Hilfslinie, prečna Querlinie, polna Volllinie, spiralna Spirallinie, točkasta Punktlinie, vijugasta Schlangenlinie; črkovna Schriftlinie); v prometu: (dvojna Doppellinie/doppelte Sperrlinie, neprekinjena bela durchgezogene weiße Linie/Sperrlinie, prekinjena Ordnungslinie/Leitlinie, stop Haltlinie)
    peljati do črte pregleda nad križiščem bis zur Sichtlinie vorfahren
    šport (bočna Seitenlinie, ciljna Ziellinie, golova die Torlinie; mejna igrišča Fehllinie, napadalna Angriffslinie, osnovna Grundlinie, prostega meta Freiwurflinie, servirna Aufschlaglinie, srednja Mittellinie, startna Startlinie, stranska Seitenlinie, vzdolžna Seitenlinie, za podajo žoge Angabelinie)
    šport sodnik pri črti der Linienrichter/Grundlinienrichter
    geografija (demarkacijska Demarkationslinie, ločnica Trennlinie, markacijska Markierungslinie, mejna Grenzlinie, mejna parcele ipd. Begrenzungslinie, obalna Küstenlinie/Uferlinie, vidna Gesichtslinie, zračna Luftlinie); vojska (bojna Gefechtslinie/Kampflinie, čelna Endlinie, premirja Waffenstillstandslinie, strelska Feuerlinie/[Schußlinie] Schusslinie, utrdbena Befestigungslinie, začetna Ausgangslinie)
    v prvi bojni črti in forderster Front/in vorderster Linie
    (kotirna Maßlinie, nivojska Niveaulinie, tehnika plaščna Mantellinie, fizika spektralna Spektrallinie, gradbeništvo, arhitektura stavbna Baufluchtlinie, šivna Nahtlinie, pomorstvo tovorna Ladelinie, tovorna vodna Tiefladelinie, vodna Wasserlinie); na roki: (na dlani Handlinie, spodnja Fußlinie, srčna Herzlinie, usode Schicksalslinie, življenjska Lebenslinie)
    prema črta gerade Linie/ die Gerade
    prečna črta die Schraffe
    figurativno na vsej črti auf der ganzen Linie

    2. krajša ravna, kriva; merilna: der Strich, -strich (ločilna Trennstrich, na veki Lidstrich, navzdolnja Abstrich, na koncu/pod računom [Schlußstrich] Schlussstrich, poševna Schrägstrich, prečna Querstrich, matematika ulomkova Bruchstrich)
    barva črte die Strichfarbe
    pod črto unter dem Strich
    potegniti črto pod einen Strich machen/ziehen, den [Schlußstrich] Schlussstrich ziehen
    figurativno povleči črto ločnico einen Trennungsstrich ziehen/machen
    figurativno napraviti/narediti črto čez X einen Strich durch X machen

    3. širša: der Streifen; na obleki: der Streifen, tanka prečna: die Ringel; na grbu ipd.: der Balken; (proge) die Bänderung
    narediti črte streifen

    4. (poteza) obraza, značajska, opisa: der Zug
    v grobih črtah opisati ipd.: in großen/groben Zügen/in den Hauptzügen

    5. na nogavici: die Naht
  • dam|a ženski spol (-e …)

    1. oseba: die Dame, -dame (dvorna Hofdame)
    dame in gospodje! meine Damen und Herren!
    za dame Damen- (krojač der Damenschneider, frizer der Damenfriseur, salon der Damensalon)
    dame volijo Damenwahl
    prva dama die First Lady

    2. šahovska figura, igralna karta: die Dame (bela/črna die weiße/ schwarze Dame, rdeča eine rote Dame), karta: die -dame (srčna/srčeva Herzdame)

    3. igra: die Dame
    igrati damo Dame spielen
  • deceō -ēre decuī (—)

    1. krasiti, poda(ja)ti se, prilegati se: „ decere“ quasi „aptum esse“ Ci., velatā parte oris, … quia sic decebat T.; nav. trans. decet aliquem aliquid: me aspice … , ut haec (vestis) me deceat Pl., quem tenues decuere togae H., te toga picta decet Pr., alba (bela obleka) decent Cererem O., quem decet muliebris ornatus O., ista decent humeros gestamina nostros O.; pren.: illa ornamenta decere me … non putabam Ci.

    2. pren. spodobiti se, dostojno biti, prist(aj)ati; brez subj.: fecisti ut decuerat Ter., perge, decet V., quo maiorem spem habeo nihil fore aliter ac deceat Ci. ep., ieci fundamenta serius quam decuit Ci.; z zaimenskim subj.: multi dubitabant, quid deceat Ci., et quod decet honestum est et quod honestum est decet Ci.; s subjektnim nom. in z acc. personae: nec scit, quod augurem decet Ci., arta decet sanum comitem toga H., parvum parva decent H.; predklas. in star. z dat. personae: ita nobis decet Ter., istuc facinus nostro generi non decet Pl., locum editiorem, quam victoribus decebat, capit S. fr., ali z abl. personae: ut meque teque maxume atque ingenio nostro decuit (= dignum erat) Pl. Pri kom? z apud, pri čem? z abl.: Q. (XI, 3, 150). Subj. z inf.: iniusta impetrare non decet Pl., exemplis grandioribus decuit uti Ci., gaudere decet, laetari non decet Ci.; pogosteje z ACI: oratorem irasci minime decet, simulare non dedecet Ci., non enim decere se arbitrabatur … asseclam esse praetoris N., omnes bonos rei publicae subvenire decebat S., omnes homines ab odio … vacuos esse decet S., non … deos hominesque omnes armatos opem ferre, in Capitolium currere decuit? L.; z ACI pass.: num dubitas, quin specimen naturae capi deceat ex optima quaque natura? Ci., Periclen … violari versibus et eos agi in scaena non plus decuit quam … Ci., mortalin decuit violari volnere divum? V. Adj. pt. pr. decēns -entis, adv. decenter,

    1. spodoben, dostojen, primeren: color H., genus Sen. ph., corporis decens motus Q., habitus decentior quam sublimior fuit T. bolj srednje postave kakor velika, decentissimae exsequiae Ci., locum teneant sortita decenter H., lacrimare decenter O., decentissime descripta Ci.; pren.: quid verum atque decens sit H., lasciva decentius aetas H. ki ji bolj pristoji prešernost.

    2. pesn. ljubek, privlačen, mičen, dražesten, čeden, lep, zal: d. Venus, Gratiae decentes H., mālae decentes H. cvetoča lica, d. Cynthia Pr., d. facies, tempora crine decentia O., decentior equus Q., pulcher et decens toto corpore Suet. (o Domicijanu)

    Opomba: Pogosto se mora decet sloveniti s spodobilo bi se, decebat in decuit s spodobilo bi se bilo.
  • detelj|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Klee (hibridna/švedska Bastardklee/Schwedenklee, jagodasta Erdbeerklee, njivna Hasenklee, črna/rdeča/travniška Wiesenklee, agronomija in vrtnarstvo krmna Futterklee, bela/plazeča se Weißklee/Kriechender Klee, poljska Ackerklee, noriška Norischer Klee, zlata Goldklee)
    medena detelja der Steinklee, der Honigklee
    nemška (lucerna) die Luzerne
    srebrna detelja der Silberginster
    šmarna detelja die Kronwicke
    enoletna detelja das Skorpionskraut
    španska detelja der Backenklee
    turška detelja die Esparsette
    cvet detelje die Kleeblüte
  • detelja samostalnik
    (rastlina) ▸ lóhere
    Povezane iztočnice: aleksandrijska detelja, bela detelja, bela medena detelja, medena detelja, navadna medena detelja, perzijska detelja, plazeča detelja, rdeča detelja, črna detelja
  • dételja botanika clover; trefoil

    rumena, nemška dételja lucerne
    rdeča (bela) dételja red (white) clover
    turška dételja sainfoin
    zajčja dételja sorrel
    deteljin list clover leaf
  • dételja (-e) f bot., agr. trifoglio (Trifolium pratense);
    bela detelja trifoglio ladino, bianco (Trifolium repans)
    grmičasta šmarna detelja coronilla (Coronilla emerus)
    medena detelja meliboto (Melibotus officinalis)
    navadna turška detelja lupinella (Onobrychis viciaefolia)
    nemška detelja (lucerna) erba medica, erba Spagna (Medicago sativa)
    rdeča detelja trifoglio incarnato, rosso (Trifolium incarnatum)
  • Dīdō -ūs in (nav.) -ōnis, acc. Dīdō (Dīdūn le pri Atteius ap. Char.), f (Διδώ) Dido, boljše Didona, tudi Elissa, hči tirskega kralja Bela (Bēlus, Βῆλος), Sihejeva žena; ko ji je brat Pigmalion ubil moža, je pobegnila v Afriko in tam baje (ok. l. 888) ustanovila Kartagino: Enn. ap. Prisc., V., O. idr.
  • dimanche [dimɑ̃š] masculin nedelja

    le dimanche ob nedeljah
    (les) dimanches et jours de fête ob nedeljah in praznikih
    dimanche gras, des Rameaux, de Quasimodo, de Pâques, de (la) Pentecôte pustna, cvetna, bela, velikonočna, binkoštna nedelja
    du dimanche nedeljski; amaterski, diletantski
    billet masculin bon dimanche (železniška) nedeljska, povratna vozovnica
    chasseur masculin du dimanche nedeljski lovec
    chauffeur masculin du dimanche (familier) nedeljski, slab šofer
    peintre masculin du dimanche slikar amater (diletant)
    s'habiller en dimanche nedeljsko, praznično se obleči
    tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) ne hvali dneva pred nočjo
  • discontinu, e [diskɔ̃tinü] adjectif prekinjen, pretrgan, nesklenjen, prenehajoč, diskontinuiran

    la bande blanche discontinue tracée au milieu de la route bela prekinjena črta sredi ceste
  • domenica f nedelja
    domenica delle Palme relig. cvetna nedelja
    domenica in albis relig. bela nedelja
    vestito della domenica nedeljska, praznična, zakmašna obleka
    pittore della domenica nedeljski slikar
    battezzato in domenica pren. pog. tepec
    nato di domenica pren. srečnež
  • dren [è] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Hartriegel, rumeni Gelber Hartriegel/ die Kornelkirsche, rdeči (sviba) Roter Hartriegel, beli Tatarischer Hartriegel, živikavi (bela sviba) Weißer Hartriegel
    ameriški dren cvetličar ("floridski") Blumen-Hartriegel
    japonski dren cvetličar Blüten-Hartriegel
    figurativno biti zdrav kot dren eine Bärengesundheit haben
  • drevesasta resa stalna zveza
    botanika Erica arborea (grm) ▸ fás hanga
    Sopomenke: bela resa
  • durchgezogen neprekinjen; durchgezogene weiße Linie neprekinjena bela črta
  • Dutch1 [dʌč] pridevnik
    holandski, nizozemski
    zgodovina nemški

    Dutch auction dražba, pri kateri ceno znižujejo, dokler predmeta ne prodajo
    Dutch clover botanika bela detelja
    Dutch courage pogum pijanca
    Dutch bargain kupčija le v enostransko korist
    Dutch comfort slaba tolažba
    Dutch cheese skuta
    Dutch treat skupen obed, pri katerem plača vsak svoje
  • Eretria -ae, f (Ἐρετρία) Eretrija

    1. mesto v Tesaliji pri Farzalu: L.

    2. mesto na Evboji južno od Evripa, rodno mesto filozofa Menedema, ustanovitelja „eretrijske“ filozofske šole: Ci., N., L., Mel., Plin. Od tod adj.
    a) Eretricus 3 (Ἐρετρικός) eretrijski: philosophus Ci.; subst. Eretricī -ōrum, m eretrijski filozofi, eretrijska filozofska šola (Menedemova): Ci., Sen. ph. = Eretriacī -ōrum, m (Ἐρετριακοί): Ci.
    b) Eretriēnsis -e, eretrijski: N.; subst. Eretriēnsēs -ium, m Eretrijci, preb. Eretrije: L.
    c) Eretrius 3 eretrijski: terra Cels., creta (bela glina, ki je bila zelo priljubljena) Plin.; subst. Eretriī -ōrum, m Eretrijci: Mel.