Franja

Zadetki iskanja

  • reč [é] ženski spol (-i …)

    1. das Ding (tudi filozofija)
    filozofija reč na sebi das Ding an sich
    materializirati v rečeh verdinglichen (se sich)
    reči množina die Dinge, das Zeug, die Sachen
    (za kopanje Badesachen)
    pobrati svoje reči figurativno seine sieben Sachen packen
    religija poslednje reči die letzten Dinge
    filozofija svet reči die Dingwelt

    2. figurativno das Ding, die Sache
    čudovita reč Wunderding
    huda reč ein dickes Ding
    ista reč dasselbe in Grün
    lepa reč ironično eine schöne/heitere Geschichte!, eine schöne Bescherung!
    prava reč! na und!
    stara reč kalter Kaffee
    sumljiva reč eine faule Sache/ kriminalna: eine krumme Sache
    velika reč eine große Sache; ein Affenspektakel
    delati/gnati veliko reč viel Wesens machen von, eine Staatsaffäre machen aus
    to je pa druga reč das steht auf einem anderen Blatt
    vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
    najbolj neverjetne reči die tollsten Sachen
    početi grde reči es arg treiben
  • redíti (-ím)

    A) imperf.

    1. nutrire, allevare:
    rediti govedo, konje allevare bovini, equini

    2. ingrassare:
    rediti prašiča ingrassare il porco

    3. ekst. ingrassare:
    kruh, sladkor redi il pane, lo zucchero ingrassa

    4. (preživljati, vzdrževati) allevare, mantenere:
    s temi dohodki komaj redi družino con quegli introiti riesce a malapena a mantenere la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. rediti gada na prsih scaldare una serpe in seno
    pren. nima drugega dela, kot da redi trebušček non ha nient'altro da fare che mettere su pancia
    sedeti v zaporu in rediti uši stare in prigione a nutrire i pidocchi

    B) redíti se (-ím se) imperf. refl. ingrassare; star. (razvijati se) crescere; pren.
    rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
  • rìt (ríti) f

    1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
    biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia

    2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo

    3. nareč. (ritnica) chiappa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
    vzdigniti rit levare le chiappe
    vse prinesti k riti imbeccare qcn.
    pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
    lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
    bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
    dobiti jih po riti prenderle
    kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
    biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
    ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
    pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
    piši me v rit e chi se ne frega!
    na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • seb|e [ê] (-e/se, -i/si, -e/se, -i, sebój/sabo) sich, sich selbst
    sebe: mich/dich/sich … (genitiv tudi : meiner/deiner/seiner)
    sebi: mir/dir/sich …
    blizu sebe in seiner Nähe
    čez sebe über sich
    do sebe zu sich
    glede sebe wegen seiner
    iz sebe figurativno außer sich
    izmed sebe aus/ von sich
    k sebi zu sich
    med sebe unter sich
    med seboj unter sich, miteinander, untereinander
    mimo sebe an sich vorbei
    na sebi an sich
    imeti na sebi anhaben
    nad seboj über sich
    kontrola nad seb die Selbstbeherrschung
    namesto sebe statt/anstatt seiner, an seiner Statt
    nasproti sebi gegen sich; gegenüber
    o sebi über sich, übereinander, von sich, voneinander
    ob sebe um sich
    ob sebi um sich
    od sebe von sich, voneinander
    okoli/okrog sebe um sich
    po sebi nach sich
    pod seboj unter sich
    poleg sebe neben sich
    pred seboj vor sich
    pri sebi bei sich, figurativno beisammen
    proti sebi gegen sich
    razen sebe außer sich selbst
    s sebe von sich
    s seboj mit sich
    mit- (imeti mithaben, dokumente mitführen, dobiti mitkriegen, mitbekommen, nositi mithaben, mittragen, pripeljati mitbringen, vlačiti mitschleppen)
    prihajati v nasprotje sam s seboj sich selbst widersprechen
    v sebi in sich
    za sebe für sich
    za seboj hinter sich
    imeti za seboj hinter sich haben, težave ipd.: [heraussein] heraus sein aus
    potegniti za seboj poslušalce: mitreißen
    podreti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen
    pustiti za seboj zurücklassen, daleč: weit hinter sich lassen
    vleči za seboj nachschleppen, mitschleppen
    zaradi sebe seinetwegen
    znotraj sebe in seinem Innern; in eigenen Reihen
  • séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.

    1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
    segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
    seči po klobuku prendere il cappello
    seči si v lase passarsi la mano nei capelli

    2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
    v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
    v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo

    3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
    voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
    m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
    kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio

    4. pren.
    spet seči po cigaretah riprendere a fumare
    seči po knjigi leggere
    seči po palici picchiare, bastonare
    seči po steklenici essere un ubriacone

    5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
    v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
    roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
    seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
    ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
    seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
    seči globoko v žep pagare caro
    seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
    pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
    PREGOVORI:
    dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina
  • sédem (sêdmih) numer.

    1. (v sam. in prid. rabi) sette:
    sedem otrok sette figli
    deček sedmih let un bambino di sette anni
    Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
    ura je sedem sono le sette
    koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
    bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
    zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli

    2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
    sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
    že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. sedem modrih i sette savi
    muz. sedem ključev setticlavio
    bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
    šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • sedemnájsti (-a -o) numer. diciassettesimo; diciassette:
    v sedemnajstem letu je a diciassette anni, all'età di diciassette anni
    predavanje je ob sedemnajstih la conferenza è alle 17
    hist., voj. 17. pešpolk 17o reggimento di fanteria (in cui servivano soldati sloveni)
    sedemnajsto stoletje il secolo 17o, il seicento
  • sêdmi (-a -o) numer. settimo (7o, VII); sette:
    sedmi v mesecu il sette del mese
    danes smo sedmega (v mesecu) oggi è il sette (del mese), oggi ne abbiamo sette
    predavanje se začne ob sedmih la lezione inizia alle (ore) sette
    pren. biti v sedmih nebesih essere al settimo cielo
    kovati v sedmo nebo portare alle stelle
    predstavniki sedme sile i rappresentanti del quarto potere (della stampa)
    alp. sedma stopnja settimo grado
    rel. sedmi zakrament il settimo sacramento (matrimonio)
    sedma božja zapoved: ne kradi il settimo comandamento: non rubare
  • sekretár (-ja) | -ka (-e) m, f

    1. segretario (-a):
    sekretar za finance, za obrambo segretario alle finanze, alla difesa
    občinski sekretar segretario comunale

    2. (tajnik) segretario:
    sekretar društva il segretario dell'associazione

    3. (sekreter) secretaire
  • sénca (-e) f

    1. ombra:
    temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
    sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
    igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
    stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
    gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

    2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
    razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

    3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
    videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

    4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
    radarska senca l'ombra del radar

    5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
    senca dvoma un'ombra di dubbio
    ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

    6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
    reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
    pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
    pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
    pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
    živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
    imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
    pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
    pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
    biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
    evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
    polit. vlada v senci governo ombra
    držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

    7. num. ombratura, ombreggiatura

    8. med. ombra:
    pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni
  • sil|a1 ženski spol (-e …)

    1. (zmožnost) die -kraft (človeška Menschenkraft, delovna Arbeitskraft, sila duha Geisteskraft, mladostna Jugendkraft, naravna Naturkraft, proizvodna Produktionskraft, ustvarjalna Schöpferkraft, življenjska Lebenskraft)

    2. (moč) die Macht (nebeške die himmlischen Mächte, pekla die Macht der Hölle, spomina die Macht der Erinnerung)

    3. naravna: die Gewalt, -macht (naravna Naturmacht, Naturgewalt, prvinska/elementarna Urgewalt, elementarne Elementargewalten množina, Naturgewalten)

    4.
    sile množina (politični potenciali) Kräfte množina (napredne/reakcionarne/liberalne/antiliberalne … fortschrittliche/reaktionäre/liberale/antiliberale)

    5.
    vojska živa sila die Mannschaftsstärke
    |
    gonilna sila figurativno die treibende Kraft
    merjenje sil die Kraftprobe
    razporeditev sil die Kräfteverteilung
    tratenje sil die Kraftvergeudung
    z napenjanjem vseh sil unter Aufbietung aller Kräfte
    z vsemi silami mit aller Kraft
    truditi se z vsemi silami alle Hebel in Bewegung setzen
    z lastnimi silami aus eigener Kraft
    napeti vse sile alle Kräfte aufbieten, sein Letztes hergeben, alle Kräfte einsetzen
    razdrobiti svoje sile sich verzetteln
    zapravljati svoje sile sich verplempern, sich verzetteln
    zbrati svoje sile sich zusammenreißen, sich ins Zeug legen, več ljudi: sich zusammentun
  • sil|a4 ženski spol (-e …)

    1. (nuja) die Not, die Notlage
    če je sila wenn Not am Mann ist
    figurativno sila kola lomi Not kennt kein Gebot, Not bricht Eisen
    po sili notgedrungen
    po sili zakona kraft des Gesetzes
    po sili (umetnik, govornik …) Möchtegern- ( Möchtegernkünstler …)
    v sili im Notfall, (če gre zares) im Ernstfall
    … v sili Not-
    (agregat za tok das Notstromaggregat, frekvenca za klic die Notfrequenz, radijska zveza za klic die Notfunkanlage, znak das Notsignal, krst die Nottaufe, pomočnik der Nothelfer, pomoč die Nothilfe, poroka Nottrauung, pravica das Notrecht, prodaja der Notverkauf, stikalo za zaustavljanje der Nothalteschalter, telefonska številka za klic die Notrufnummer, ukrep die Notmaßnahme, uredba die Notverordnung, izhod der Notausgang); not- (pristati na vodi notwassern, zavirati notbremsen)
    v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
    v skrajni sili wenn alle Stränge reißen
    za silo leidlich, zur Not, passabel, mehr schlecht als recht, halbwegs, kaj narediti: notdürftig
    za prvo silo fürs Nächste, fürs Erste

    2.
    pravo skrajna sila der Notstand
    domnevna skrajna sila Putativnotstand
  • síliti (-im) imperf.

    1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
    siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

    2. premere; insistere; voler cacciarsi:
    mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
    siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

    3. siliti za struggersi per; insidiare:
    sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

    4. spuntare:
    solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
    sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

    5. forzare (una pianta)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
    podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
    pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
    siliti na jezik venire da dire
    siliti na vodo avere bisogno di urinare
    siliti pod nebo svettare nel cielo
    siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    kri sili v glavo il sangue monta alla testa
    žito sili v klasje il grano mette le spighe
    mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
    siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
    siliti v nos fiutare, odorare
    siliti v ospredje, naprej farsi notare
    siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
    siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.
  • síniti (-em) perf.

    1. brillare, risplendere; manifestarsi; trasparire:
    izza oblakov je sinila luna da dietro alle nubi risplendette la luna
    v očeh ji se sinila groza nei suoi occhi trasparve l'orrore
    siniti v glavo venir da pensare, avere una folgorazione, un'intuizione

    2. pren. risplendere (libertà, felicità e sim.)
  • skláden1 (-dna -o) adj.

    1. armonico, armonioso, concorde:
    skladna celota un insieme armonico

    2. armonioso, bene assortito:
    skladen par una coppia bene assortita

    3. concorde, conforme, consentaneo, proporzionato, consono:
    dejanja, skladna z govorjenjem azioni consone alle dichiarazioni

    4. mat. congruente
  • sklánjati (-am) | skloníti (sklónim)

    A) imperf., perf.

    1. chinare, piegare, abbassare; inchinare:
    sklanjati glavo chinare il capo
    spoštljivo skloniti glavo pred kom inchinarsi rispettosamente davanti a qcn.

    2. lingv. declinare

    B) sklánjati se (-am se) | skloníti se (sklónim se) imperf., perf. refl.

    1. piegarsi, chinarsi, curvarsi, abbassarsi:
    sklanjati se pred nasiljem piegarsi al sopruso

    2. pren.
    sklanjati se nad delo lavorare
    sklanjati se nad knjigo studiare, leggere
    sklanjati se nad bolnikom curare, assistere il malato
    sonce se sklanja k obzorju il sole sta tramontando
    čas se sklanja v jesen presto è autunno, l'autunno è alle porte, si fa autunno
  • sklèp (sklépa) m

    1. anat. giuntura, articolazione:
    bolečina v sklepih dolori articolari
    skočiti iz sklepa slogarsi
    čeljustni, kolčni, kolenski sklep giuntura mandibolare, dell'anca, del ginocchio
    med. otrdelost, vnetje sklepa rigidità dell'articolazione, artrite
    vet. skočni sklep garretto

    2. congiuntura, collegamento

    3. conclusione, chiusa:
    priti do zmotnega sklepa giungere a conclusioni errate
    dedukcijski, indukcijski sklep deduzione, induzione
    filoz. logični sklep conclusione logica
    filoz. sklep silogizma conclusione del sillogismo
    lit. sklep (literarnega dela) conclusione
    geogr. sklep doline fondovalle, sbocco della valle
    žel. sklep vlaka coda del treno

    4. decisione, risoluzione, deliberazione:
    narediti trden sklep decidere fermamente
    držati se svojega sklepa attenersi alle proprie decisioni
    izglasovati, sprejeti sklep votare, varare, accogliere una decisione
    čvrst sklep risoluzione ferma

    5. jur. decreto, ordinanza;
    končni sklep risoluzione definitiva
    hist. sklep senata senatoconsulto
  • skrájen (-jna -o) adj.

    1. estremo; ultimo; limite:
    skrajna sila estrema necessità
    skrajni rok za prijavo il limite ultimo per la denuncia, la scadenza termine per la denuncia
    skrajen primer caso limite; caso estremo

    2. spinto; fazioso, oltranzista, oltranzistico; estremista:
    skrajne ideje idee spinte, estremiste
    skrajni nazori idee, convizioni oltranziste
    polit. skrajna desnica, levica ultradestra, ultrasinistra; estrema destra, estrema sinistra

    3. (največji, najmanjši) massimo, minimo:
    skrajni znesek importo massimo, minimo

    4. (ki dosega najvišjo mogočo mero) estremo:
    premagovati skrajne napore fare sforzi estremi, sovrumani
    skrajna malomarnost estrema noncuranza
    razviti sklep do skrajnih konsekvenc portare, sviluppare il discorso fino alle estreme conseguenze
    skrajna meja limite estremo
    v skrajni liniji in ultima analisi
    v skrajnem primeru al limite
    do skrajne meje pošten oltremodo onesto, onestissimo
    skrajna oslabelost macilenza
    skrajni levičar gauchiste