Franja

tór (trenje) tehnika friction; rubbing

tóren friction(-), frictional
tóra elektrika frictional electricity
tóri koeficient coefficient of friction, friction index
tóro kolo friction wheel
tóri ležaj friction bearing
tóri kolut friction disc
tóra ploskev friction surface
tóra sklopka friction clutch
tóra toplota friction heat
tóri upor frictional resistance

tóren

torna ploskev superficie f de fricción
torna elektrika electricidad f por frotamiento
torna toplota calor m de fricción
torni upor resistencia f de fricción (el de rozamiento)

tranzitn|i (-a, -o) Transit-, Durchgangs- (posel das Transitgeschäft, upor der Durchgangswiderstand), Durchfuhr- (dovoljenje die Durchfuhrerlaubnis)

travōlgere^* v. tr. (pres. travōlgo)

1. pomesti, odnesti, odstraniti:
travolgere gli occhi zavijati oči
travolgere il senso potvarjati smisel

2. ekst. s seboj potegniti; odvleči; pren. pogubiti, pogubljati

3. pren. premagati, premagovati:
gli attaccanti travolsero le ultime resistenze napadalci so premagali zadnji upor
lasciarsi travolgere dall'ira, dalla passione prepustiti se navalu jeze, strasti

trenj|e [ê] srednji spol (-a …)

1. fizika, tehnika die Reibung, (trenjski upor) der Reibungswiderstand
statično trenje (lepenje) die Ruhereibung, Haftreibung
notranje trenje fizika innere Reibung
sila trenja die Reibungskraft
koeficient trenja der Reibungskoeffizient, die Reibungszahl
brez trenja reibungsfrei, reibungslos
varjenje s trenjem tehnika das Reibschweißen

2.
figurativno trenja Reibereien množina

trênje frottement moški spol , friction ženski spol ; (lanu) broyage moški spol ; figurativno conflit moški spol , heurts moški spol množine , querelles ženski spol množine

brez trenja (figurativno) sans accrocs (ali difficultés, incident), sans à-coups, familiarno comme sur des roulettes
upor pri trenju résistance ženski spol au frottement

trênje frotamiento m , frote m ; estregadura f , fricción f ; rozamiento m

brez trenja (fig) sin dificultades, sin obstáculos
upor zaradi trenja (fiz) resistencia f de fricción, el resistencia de rozamiento

udušíti to suppress; to suffocate

udušíti upor to repress a rising

udušíti sofocar

udušiti smeh sofocar la risa
udušiti upor reprimir una rebelión

upornik² [ó] moški spol (-a …) elektrika der Widerstand
| ➞ → upor²

varšavska vstaja stalna zveza
zgodovina (upor leta 1944) ▸ varsói felkelés

velikonočna vstaja stalna zveza
zgodovina (upor na Irskem) ▸ húsvéti felkelés

vēnto m

1. veter:
vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
galleria a vento aerodinamični tunel
giacca a vento obl. vetrovka
mulino a vento mlin na veter
secondo il vento che tira pren. po vetru
sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
buttare al vento pren. zapraviti
dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

3. metal. topli zrak

4. fiziol. evfemistično veter, plin

5. astr.
vento solare sončni veter

6. tehn. napenjalni kabel
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar

vstaja samostalnik
(množični upor) ▸ felkelés, lázadásNasilje Sirijo pretresa vse od vstaje proti režimu marca 2011. ▸ Szíriát a rezsim elleni, 2011 márciusi felkelés óta erőszak sújtja.
Povezane iztočnice: prva srbska vstaja, varšavska vstaja, velikonočna vstaja, ilindenska vstaja, novembrska vstaja

vstája sedición f ; insurrección f ; rebelión f , levantamiento m ; sublevación f

kmečka vstaja (upor) sublevación de los campesinos
ljudska vstaja insurrección f, levantamiento m popular

vzpónski (-a -o) adj. della salita, dell'ascesa, della scalata:
meteor. vzponski tok corrente ascendente
žel. vzponski upor resistenza dovuta alla salita

vzporéden (-dna -o) adj.

1. parallelo:
vzporedna ulica via parallela
z rastjo gospodarstva vzporedna rast življenjskega standarda tenore di vita che cresce parallelamente alla crescita economica

2. (istočasen) parallelo, contemporaneo:
vzporedna gradnja več objektov costruzione parallela, contemporanea di vari edifici

3. (postranski) collaterale, secondario:
vzporedni proizvod pivovarne je kvas prodotto collaterale del birrificio è il lievito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. vzporedna črta parallela
mat. vzporedna projekcija proiezione parallela
mat. vzporedni premik traslazione
elektr., pošta vzporedna vezava collegamento in parallelo
elektr. vzporedni upor shunt
teh. vzporedni črtalnik parallela
teh. vzporedni primež morsetto parallelo
muz. vzporedne kvinte quinte parallele
ekon. vzporedni valuti valute parallele
alp. vzporedno plezanje scalata in parallelo

vztrajnostn|i² (-a, -o) fizika, tehnika Trägheits-, Inertial- (odpor/ upor der Trägheitswiderstand, zakon fizika das Trägheitsgesetz, navigacija pomorstvo, letalstvo die Trägheitsnavigation)

work up prehodni glagol
postaviti (z delom)
figurativno vznemiriti, razburiti, naščuvati

to work up o.s. up razburiti se; porabiti, potrošiti (material), predelati, preštudirati, razširiti; kulinarika zmešati, premešati (jed); dvigniti (cene)
neprehodni glagol
figurativno počasi ali s težavo se podvizati (to do, k)

to work up a rebellion povzročiti (zanetiti) upor
to work up o.s. up to z delom se povzpeti do
the pupils work up several subjects učenci obdelujejo (se uče) več predmetov
wrought-up nerves razdraženi živci

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici