askew [əskjú:] prislov
po strani, poševno
to look askew at s.o. po strani koga gledati
Zadetki iskanja
- asparagus -ī, m (gr. ἀσπάραγος)
1. sočna rastlinska kal, preden se iz nje razvije listje: Plin., poseb. beluševa kal: Ca.
2. beluš, špargelj: Ca., Col., Plin. idr. — Soobl. aspharagos (aspharagus) -ī, m (at. ἀσφάραγος): Ap. h. - asses [əsés] prehodni glagol
pravno ceniti (upon s.o.)
obdavčiti; določiti (škodo); kaznovati
he was assesed in (ali at) $ 5 moral je plačati $ 5 davka - assist [əsíst]
1. prehodni glagol (in, at, with)
pomagati; podpirati
2. neprehodni glagol (in, at)
udeleževati se, prisostvovati, pomagati - ast, adverzativni veznik (iz *adti [kakor post iz *posti] k temu, poleg tega; po pomenu sicer = at, toda etim. ni soroden z njim) star. in pesn., redkeje v klasični prozi = a, ali, toda, pa; v klas. dobi le pred vokali in pronominalnimi oblikami: ast ego V., L., ast illam, ast ipsam, ast alii, ast ubi... V.; le redko pred konzonanti: ast de me V., ast iuvenes, ast laeva O.; za kondicionalnimi stavki: si victoriam duis, ast ego templum tibi voveo L.
- astat samostalnik
kemija (kemijski element) ▸ asztácium
Sopomenke: At - astonished [əstɔ́ništ] pridevnik (at)
osupel, presenečen
to be astonished čuditi se - astonishment [əstɔ́nišmənt] samostalnik
osuplost, presenečenost
to fill with astonishment at presenetiti, osupiti zaradi - Atalanta -ae, f in v gr. obl. Atalantē -ēs, f (Ἀταλάντη) Atalanta,
1. gr. žensko ime. Gr. mitologija razlikuje med beotsko Atalanto, Shenejevo (Schoeneus) hčerjo, Hipomenovo ženo, in arkadsko Atalanto, Jazovo hčerjo in deviško lovko, ki se je udeležila kalidonskega lova, pozneje Milanionovo ženo; Milanion jo je bil v tekmovalnem teku zvijačno premagal tako, da je vrgel na tekališče tri zlata Afroditina jabolka; pozneje sta bila oba spremenjena v leva: O., Hyg., Q. idr. Rim. pesniki med obema Atalantama ne ločujejo; arkadsko Atalanto označuje O. s pridevki Maenalia, Nonacrina, Nonacria, Tegeaea. — Od tod adj. Atalantaeus (Ἀταλανταῖος) atalantski: Stat., Schoenos At. Stat. atalantski Shen, arkadijsko mesto, pri katerem je arkadska Atalanta priredila tekmovalni tek; matronim Atalantiadēs -ae, m Atalantin (arkadske Atalante in Meleagrov) sin = Parthenopaeus: Stat.
2. otoček v Opuntskem zalivu: L., Sen. ph. - atavus (atavos) -ī, m (at in avus) prapradedov oče: Icti., Isid., pater, avus, proavus, abavus, atavus, tritavus Pl., avus et atavus noster Varr. fr., proavum, atavum audiveras consules fuisse Ci.; pesn. poseb. v pl. = praded(je), prednik(i): Ter., Col., Turnus avis atavisque potens V., atavi reges V. kralji kot pradedje (predniki), kraljevski predniki, Maecenas atavis edite regibus H., evocat antiquis proavos atavosque sepulcris O.
- Atēius 3 Atej(ev), ime rim. rodu; poseb.:
1. C. Ateius Capitō Gaj Atej Kapiton, tr. pl. l.55, nasprotnik konz. Pompeja in Krasa: Ci., T.
2. njegov sin, slavni pravnik, naspr. nič manj slavnega pravnika Kvinta Antistija Labeona, konz. l.5 po Kr., umrl l.22 po Kr.: Plin., T., Gell.
3. At. Praetextatus Philologus Atej Pretekstat Filolog (= Starinoslovec), rim. učenjak, zlasti slovničar, prijatelj Salustija in Azinija Poliona: Plin. fr., Asin. Poll. ap. Suet. - Atīlius 3 Atilij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.
1. A. Atilius Cālātīnus Avel Atilij Kalatin, konz. l.258 in 254, diktator l.250, poveljnik v prvi punski vojni: Ci., L. epit., Front.
2. M. At. Rēgulus, gl. Rēgulus.
3. C. At. Serrānus Gaviānus Gaj Atilij Seran Gavijan, kvestor l.63 in Ciceronov (konzulov) prijatelj, toda pozneje (l.57) kot tr. pl. njegov nasprotnik: Ci.
4. M. At. Mark Atilij, dramatik, ki je prirejal gr. tragedije in komedije za rim. oder, sodobnik Lucija Akcija: Varr., Ci., Suet.
5. L. At. Lucij Atilij, pravnik v 6. st. po ust. Rima: Dig.; kot adj.: lex Atilia Ulp., G. Atilijev (= po ljudskem tribunu Gaju Atiliju) zakon o varuštvu. — Od tod adj. Atīliānus 3 Atilijev: praedia Ci. ep. (= po ljudskem tribunu Gaju Atiliju), virtus Val. Max. (= po Marku Atiliju Regulu), tutor G. (= po Atilijevem zakonu določen). - atquī (atquīn) (v rok. in izd. tudi adquī), adverzativni veznik (iz at in quī oz. iz at in quī in ne)
1. in vendar, pa vendar (le), no pa, a pri vsem tem, pa, a, toda (uvaja zlasti ugovore): o rem, inquis, difficilem atque inexplicabilem! atqui explicanda est Ci. ep. pa vendar se mora rešiti; atqui je bil prvotno samostojno rabljen = ali kako? in navedeni stavek bi se potem takole bral: o rem... inexplicabilem! atqui? explīcanda est ali kako? rešiti se mora; ko je atqui izgubil prvotni pomen, se je spojil s sledečim stavkom in dobil veljavo protivnega (adverzativnega) veznika, nihil criminamini Sestium. „Atqui vis in foro versata est“ (nasprotnikove besede) Ci., Cebalinus plus quam audierat scire non potuit. Atqui coniurationis caput me fuisse credit rex Cu.; pred pogojnimi stavki atqui si = no pa če, no dobro, če, no če pa (vendar): atqui si ita placet Ci., Quasi cupias id tibi licere. Atqui si id licebit, nihil est... Ci., atqui si noles sanus, curres hydropicus H.; atqui se lahko krepi s certe: Ci. ep.
2. nasproti, toda, marveč: satis scite promittit tibi. Atqui tu hanc iocari credis? Ter. ali marveč meniš, da se šali?, atqui mihi quoque videor, inquam, venisse, ut dicis, opportune Ci. marveč tudi mislim.
3. uvaja misel, ki potrjuje prejšnjo trditev = kajpada, seveda: Salvus sis adulescens. Siquidem hanc vendidero pretio suo. Atqui aut hoc emptore vendes pulchre aut alio non potes Pl., atqui multa quaeruntur in Mario fictane an vera sint Ci.; včasih v zvezi atqui pol, atqui sic: Pl., Ter.
4. uvaja podrek v silogizmu = no pa, pa: si virtutes sunt pares, paria vitia esse necesse est; atqui pares esse virtutes... facillime potest perspici Ci., (mors) aut plane neglegenda est, si extinguit animum, aut optanda, si aliquo eum deducit, ubi sit futurus aeternus: atqui tertium nihil inveniri potest. Quid igitur timeam... Ci.; včasih v zvezi atqui certe no pa vsaj, no pa gotovo: Ci. - ȁtskī -a -o konjski, prim. at
- ăttāt (āttăt, ătăt), interjekcija, vzklik presenečenja, začudenja (prim. at à, vzklik zaničevanja) à!: Pl., Ter., Ca. ap. Fr.
- attemperiēs (adtemperiēs) -ēī, f (at-, adtemperāre) umerjanje: Cod. Th.
- attendance [əténdəns] samostalnik
pozornost; postrežba; pripravljenost; obisk, spremstvo; občinstvo, poslušalci, navzoči
to be in attendance at prisostvovati čemu
medical attendance zdravljenje
to dance attendance on s.o. vrteti se okoli koga; dvoriti komu
in attendance v službi, dežurni
hours of attendance uradne ure
attendance is included postrežba je vračunana
lady in attendance dvorna dama
attendance list seznam navzočih - attention1 [əténšən] samostalnik
pozornost; oskrba, nega, negovanje
množina dvorjenje
vojska pozor
to call (ali draw) attention to opozoriti na kaj
to give (ali pay) attention to paziti na kaj, upoštevati, uvaževati kaj
to attract attention pritegniti pozornost
to rivet one's attention to osredotočiti se na kaj
vojska to stand at attention v pozoru stati
to be all attention pazljivo poslušati, napenjati ušesa - attertiātus (adtertiātus) 3 (*at-, *adtertiāre) do tretjine shuhan: Plin. Val.
- attēstātiō (adtēstātiō) -ōnis, f (at-, adtēstārī) pričevanje, pismeno potrdilo: Ambr., Macr., Cod. Th.