Franja

pogòditi pògodīm
I.
1. pogoditi: pošto si pogodio robu kod trgovca?
2. zadeti: pogoditi koga iz puške, u metu, pravi put; pogoditi koga u živac, u žilicu, u srce zadeti koga v živo
3. prizadeti: pogoditi koga zlim riječima; smrću roditelja bio je teško pogoden
4. uganiti, zadeti: pogoditi smisao rečenice
II. pogoditi se
1. pogoditi se: pogoditi se o čemu, za što, u službu; lako ćemo se pogoditi ako jesmo ljudi; ja se pogodih sa gazdom i stupih odmah u službu
2. uresničiti se, izpolniti se: hajde i ovu besposlicu, san, da vam kažem, ali se meni gotovo pogodilo

pokaln|i² (-a, -o) kemija, tehnika Knall-
pokalno srebro kemija das Knallsilber
pokalno živo srebro kemija das Knallquecksilber, das Quecksilberfulminat

posnet|ek¹ [é] moški spol (-ka …) die Aufnahme, samo za film, televizijo, ploščo: die Aufzeichnung, samo fotografski: der Abzug; -aufnahme (ateljejski Studioaufnahme, Atelieraufnahme, barvni Farbaufnahme, dokumentarni Dokumentaraufnahme, filmski Filmaufnahme, lastni Selbstaufnahme, nočni Nachtaufnahme, notranji Innenaufnahme, originalni Originalaufnahme, počasni Zeitaufnahme, na trak Bandaufnahme, cele figure Ganzaufnahme, iz zraka Luftaufnahme, na megnetofonski trak Tonbandaufnahme, od blizu Nahaufnahme, podrobnosti/detajla Detailaufnahme, za ploščo, s plošče Schallplattenaufnahme, s premikanjem kamere Fahraufnahme, terena Geländeaufnahme, z bliskovko Blitzlichtaufnahme, z umetno lučjo Kunstlichtaufnahme, protisvetlobni Gegenlichtaufnahme, skupinski Gruppenaufnahme, zunanji Außenaufnahme, Freilichtaufnahme)
medicina rentgenski posnetek Röntgenaufnahme, ledvic: Nierenaufnahme
arhivski posnetek der Archivbeitrag
šport posnetek prehoda skozi cilj der Zielfilm
pri radiu, televiziji, plošči: neposreden posnetek/posnetek v živo der Mitschnitt, die Live-Aufnahme, die Live-Aufzeichnung
totalni posnetek die Totale
fotografski: trenutni posnetek der [Schnappschuß] Schnappschuss, die Momentaufnahme
video posnetek die Videoaufzeichnung, das Video
zračni posnetek die Fliegeraufnahme, das Luftbild
kamera za male/velike posnetke die Kleinbildkamera/ Großformatkamera, Großbildkamera
števec posnetkov das Bildzählwerk

postáti (postanem) devenir, passer, se faire

postati blažji s'adoucir
postati bled pâlir
postati bogat s'enrichir
postati debel, rejen, trebušen engraisser
postati gladek, lahek, netežaven s'aplanir
postati gospodar česa se rendre maître de quelque chose
postati hitrejši s'accélérer
postati igralec monter sur les planches (ali les tréteaux)
postati kalen, moten se troubler
postati kapitan passer capitaine
postati kralj devenir roi, ceindre la couronne (ali le diadème)
postati malodušen perdre courage
postati manj aroganten (figurativno) baisser le ton
postati močnejši renforcer, familiarno renforcir
postati nemoderen passer de mode
postati nezaupljiv prendre ombrage
postati ošaben, prevzeten s'enorgueillir
postati plen česa tomber en proie à quelque chose
postati pravnomočen prendre force de loi
postati reden človek se ranger
postati rjav (jed) se rissoler
postati slabotnejši (svetloba) pâlir
postati star vieillir, devenir (ali se faire) vieux
postati temnejši foncer
postati trgovec entrer (ali se mettre) dans le commerce
postati zdravnik devenir (ali se faire) médecin
postati ubogljiv filer doux
postati zelo redek devenir rare (ali d'une grande rareté)
postati živo rdeč devenir rouge comme une cerise

prae-sum -esse -fuī -futūrus biti spredaj, od tod

1. biti načelnik (predstojnik, vodja, voditelj, nadzornik), načelovati, voditi, ravnati, urejati, upravljati, ukvarjati (pečati) se s čim: Col., Icti. idr., omnibus druidibus praeest unus C., praeesse populo Ci., ei provinciae S., magistratui C., Ci., severe praefuit Ci., potestati N. opravljati službo, tantis rebus N. imeti oblast (nadzor) nad tako pomembnimi zadevami, maioribus N. reševati večje naloge, artificio, studio, sacerdotio, navi faciendae ali aedificandae, agro colendo Ci., ludis faciendis L., lares praesunt moenibus urbis O. ščitijo, temeritati ali crudelitati Ci. biti glavna oseba (glavni) pri čem, posebej se udeležiti (udeleževati) česa, biti posebej soudeležen (sodelovati) pri čem; abs.: qui praesunt Varr., Ci. predstojniki, glavni, šefi.

2. occ. upravljati (voditi upravo) kot namestnik, biti namestnik: Ciliciae Cu., provinciae Ci., qui Sardibus praeerant T.; abs.: in Mediā Cu., in ea provincia triennium praeesse Ci.; (kot voj. t.t.) poveljevati, imeti (nad)poveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti (nad)poveljnik (vrhovni poveljnik): equitatui, navibus, classi C., exercitui C., N., equitum alae N., regis opibus N. kraljevim vojaškim silam, summae imperii N. imeti nadpoveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti nadpoveljnik (vrhovni poveljnik); abs.: qui praesunt N. častniki, oficirji, praeesse eā regione, in Brutiis L., Lissi C. v Lisu, Hadrumeti Auct. b. Afr., circum ea castella Auct. b. Hisp. — Od tod pt. pr. praesēns -entis

I. kot pt. osebno pričujoč, prisoten, navzoč(en), sam, osebno: in improbi praesentis imperio maiorem esse vim quam in bonorum absentium patrocinio Ci., praesentem adesse Kom., Ci., C., praesens sermo Ci. ep. usten pogovor, praesens (osebno, ustno, na štiri oči) tecum egi Ci., classem imperio praesens regebat Plin. ali praesentes invisimus L. sam(i), osebno, aliquem praesentem laudare Ci. v obraz, ob njegovi navzočnosti, virum praesentem et audientem Ci. ki je to slišal na svoja ušesa = ob njegovi navzočnosti, quaestionem habere de praesente Ci. vpričo njega; pogosto abl. abs. aliquo praesente C., Ci., N. idr. vpričo koga, praesente nobis Pl. ali nobis praesente (nam. praesentibus) Acc. ap. Non.; pesn.: praesentia ora adgnoscere V. živo lice. —

II. kot adj.

1. sedanji, zdajšnji, pričujoč, trenuten, vpričen, osorenji: hora, aetas H., virtus Cu. sodobnikov, dolor Lucr., bellum N. tedanja (relat.), verba Gell. sedaj navadne, praesenti tempore O. = in praesenti (sc. tempore) Ci. idr. zdaj, za zdaj; pogosto tudi o relat. sedanjosti = takraten, tedanji: quae praesens tempus desiderabat N., parum utiliter in praesens certamen respondit L., in praesenti gloriosum fuit N. trenutno, hipno, in praesens tempus Ci. idr. za zdaj, za takrat = in praesens Ci. idr. = ad praesens tempus Iust. ali samo ad praesens Suet., munimentum ad praesens, in posterum ultionem T.; ad praesens = dozdaj, do sedaj, doslej: Amm., in rem praesentem venire Ci., Sen. ph. ali perducere Q. napotiti se (oditi, spraviti se) na kraj sam, in re praesenti L. na kraju samem, na licu mesta; pl. subst. praesentia -ium, n
a) sedanjost, sedanje (trenutne) okoliščine (razmere), sedanji (trenutni) položaj: Cu., H., T., Suet.
b) sedanjost = dogodki sedanjosti, sedanji (sočasni) dogodki: O.

2. takojšen, takojšnji, trenuten, hipen, takoj (precej, neutegoma, nemudoma) nastopajoč (se vršeč, pri rokah), nemuden, neodlašajoč, neizogiben, neizogibljiv, neizbežen, neizbegljiv: mors Ci., Cu., V., H., praesens poena sit Ci., religio iuris iurandi spem praesentis deditionis sustulit C., metus praesentis exitus Ci., a praesenti supplicio se continere Ci., praesens diligentia consulis S., decretum L., preces Pr. (takoj za pregreškom), somnium Pl., apologus Pl. basen, ki meri naravnost na koga, pecuniam praesentem solvere Ci. takoj v gotovini (iz)plačati; tako tudi: fraudator praesens solverit Icti. ali praesenti die dari Icti. v gotovini; occ. nujen, neodložljiv, silen: ei meas praesentīs preces non putas profuisse? Ci., praesens officium Ci., iam praesentior res erat L., in praesentissimis periculis Q.

3. takoj (nemudoma) kažoč svojo moč, takoj (nemudoma) delujoč, takoj (nemudoma) učinkujoč, krepek (krepak), močen (močan), mogočen, silen: auxilium Ci., V., dignitas Ci., praesentes ad nocendum vires habere Hirt. in Ci. ep., praesens venenum Mel., Plin., praesentior medicina Col., praesentissimum remedium Col., Plin., memoria praesentior L. bolj živ, bolj svež, quo (sc. malo) non praesentius ullum V. hujše, odium amorne fuerit praesentior O., Austri praesentes H., nec praesentior illo est deus O.; z inf. imajoč moč, zmožen, sposoben kaj storiti: praesens vertere funeribus triumphos H., o diva, praesens vel imo tollere de gradu mortale corpus H.; occ. takoj (rad) pomagajoč, ki takoj priskoči na pomoč, ugodeč, ugajajoč: Ter. idr., numina V., numina vatum O., dea praesens nostro succurre labori V., praesens divus habebitur Augustus H., modo diva praesens adnuat ausis O.

4. očiten, viden, očivesten, očividen: ora V., insidiae fructus Ci. ep.

5. odločen, pogumen, hraber, smel, neustrašen: Ter., Auct. b. Alx. idr., homo O., animus Ci., V., animus praesentior L., animo praesens O., praesens ingenio Plin. ki ni nikdar ob prisotnost duha.

predstávljati gledališče to play a part, to act, to perform, to represent (osebo a character)

predstávljati si to imagine, to picture to oneself, to form a picture of something; to fancy
živo si predstávljati to realize
kar predstavljaj si to! just imagine, fancy that!
tega si ni mogoče predstávljati it is not to be imagined
predstavljaj si to! just fancy!, fancy that!
tega si ni mogoče predstávljati it is not to be imagined
predstavljajte si moje veselje! imagine how happy I was!
živo si je lahko predstavljal tisti prizor he could well picture that scene
ni si težko predstávljati, kaj se bo zgodilo it is not hard to imagine what will happen
predstavljajte si moje začudenje! imagine my astonishment

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.

present¹ [préznt] pridevnik (presently prislov)
prisoten, navzoč, pričujoč (tudi kemija)
sedanji, tekoč (mesec)
figurativno v mislih, pred očmi, živ (to)
slovnica sedanji, v sedanjiku (present participle sedanji deležnik)
arhaično pripravljen, pri roki

present company prisotni
present wit odrezavost
the present writer jaz, pisec teh vrstic
present to the mind živo v spominu
to be present at biti navzoč, prisostvovati
ekonomija present value sedanja vrednost

priporočíti

živo komu kaj priporočiti demander à quelqu'un de prendre grand soin de quelque chose, confier quelque chose à quelqu'un, prier quelqu'un instamment de faire quelque chose

prosíti prier, demander quelque chose à quelqu'un, solliciter quelque chose de quelqu'un

milo, ponižno prositi supplier
zaman prositi essuyer un refus
živo, nujno koga prositi prier quelqu'un instamment (de faire quelque chose)
prositi za koga intercéder pour quelqu'un (ali en faveur de quelqu'un)
prositi za besedo demander la parole
prositi za dovoljenje demander la permission
prositi koga odpuščanja demander pardon à quelqu'un
pošljite mi, prosim, vaše prospekte veuillez m'envoyer vos prospectus (ali dépliants)
zaprite, prosim, vrata je vous prie de fermer la porte
vas smem prositi za ta ples? voulez-vous m'accorder cette danse?
ne dajte se prositi! ne vous faites pas prier!, ne faites pas de manières (ali de façons)!, familiarno ne vous faites pas tirer l'oreille!
ne motite, prosim (na vratih hotelske sobe) prière de ne pas déranger
vstopite, sedite, prosim entrez, prenez place, s'il vous plaît
prosim! (odgovor na zahvalo) je vous en prie!, (il n')y a pas de quoi!, pas de quoi!, de rien!; (odgovor na opravičilo, opravičevanje) (il n')y a pas de mal!, ce n'est rien!
kako, prosim? (če nismo razumeli) comment?, plaît-il?, familiarno vous dites?

pròšiti prȍšijēm prešiti: ona nosi svilom prošivene rukavice; šmajser proši živicu brzostrelka je na več mestih prestrelila živo mejo

pungere^* v. tr. (pres. pungo)

1. zbosti; pičiti

2. žgati (koprive); ščipniti, ščipati

3. pren. zbosti, zbadati:
pungere sul vivo zadeti v živo

punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!

quadrīga -ae, f, klas. le pl. quadrīgae -ārum, f (nam. *quadriiuga(e) iz quattuor in iugum, iungere)

1. četverovprega, četvér, četverína, četvórka, kvadríga, in sicer ali samo vprežna živina ali voz z živino vred ali meton. četverovprežen voz, četverovprežnik: Varr. ap. Isid., Cu., Mart., Suet. idr., alborum equorum L., Mettum in diversa quadrigae distulerant V., quadriga currusque Plin., curru quadrigarum vehi Ci., quadrigas agitare Suet. apta quadrigis equa H., quadrigae aureae, inauratae, falcatae L., eburneae Suet. kot igralni kamenčki; pesn.: quadrigae četver(ovprežni voz)
a) sončnega boga: Pl.
b) četverovprega boginje noči: Tib., roseae quadrigae Aurorae V., quadriga Amphiaraea Pr.
c) o četveri drugih živali: quadrigae unae (sc. asinorum) Varr., camelorum Suet. — Kot nom. propr.: is locus, qui in Boeotiā Quadrīga (Kvadríga) appellatur Val. Max.

2. metaf. ali abstr. četverica = štirje ljudje ali deli: quadrigae tyrannorum Vop. četverica tiranov: initiorum quadrigae: locus et corpus et tempus et actio Varr.

3. pren. (pesn.): quadrigae meae decurrerunt Petr. konec je mojega veselja, minila je moja veselost; kot prispodoba
a) velike hitrosti, quadrigis albis Pl., aut equis aut quadrigis poëticis Ci.
b) silnega napora: navibus atque quadrigis petimus … H. prav v živo, „na vse kriplje in pretege“.

rabioso besen, togoten; stekel

colorín rabioso kričeča barva
perro rabioso stekel pes
rojo rabioso živo rdeč
al contado rabioso le proti plačilu v gotovini
volverse rabioso ujezíti se, vzkipeti
¡eso me pone rabioso! to me spravi v besnost

raníti to wound, to inflict a wound; to hurt, to injure; (odrgniti, ožuliti) to chafe, to gall

smrtno raníti to inflict a mortal (ali fatal) wound
raníti čustva to wound someone's feelings
raníti v živo to wound to the quick
raníti se to wound someone, to be wounded, to suffer injury

rasare, rasare

A) v. tr. (pres. raso, raso)

1. briti:
rasare a zero ostriči na balinec

2. zravnati:
rasare la siepe zravnati živo mejo

B) ➞ rasarsi v. rifl. (pres. mi raso) obriti se

raw² [rɔ:] samostalnik
živa, odprta rana, odprtina; boleče, občutljivo mesto
trgovina surovina

raws množina surov sladkor
in the raw v naravnem stanju, nekultiviran; gol
to touch s.o. on the raw figurativno zadeti koga v živo, boleče (občutljivo, ranljivo) mesto

rdeč [è] (rdéč|a, -e) rot (cinobrovo zinnoberrot, črnikasto schwarzrot, karminsko karminrot, karmesinrot, koralno korallenrot, kot kri blutrot, kot kuhan rak hummerrot, hochrot, krebsrot, puterrot, kot paradižnik tomatenrot, kričeče signalrot, malinovo himbeerrot, meseno fleischrot, minijevo mennigrot, ticianovo tizianrot, močno sattrot, tiefrot, od jeze zornrot, od mraza rotgefroren, od sramu schamrot, ognjeno feuerrot, opečnato ziegelrot, oranžno orangerot, rožnato rosarot, rubinasto rubinrot, škrlatno scharlachrot, vinsko weinrot, zamolklo mattrot, zelo hochrot, živo grellrot)
rdeč od joka oči: [rotgeweint] rot geweint, rotunterlaufen, rot unterlaufen
z rdečim nosom rotnasig
z rdečim obrazom rotgesichtig
z rdečim robom rotgerändert
z rdečimi pikami rotgetupft

rdeč rouge (tudi politika) ; (bakreno) rubicond (posebno obraz) ; (lasje) roux

purpurno rdeč pourpre
škrlatno rdeč écarlate
živo rdeč vermeil, haut en couleur, coloré
vinsko rdeč rouge vineux, (couleur) lie de vin
rdeč ko češnja (rouge) cerise
rdeč ko puran rouge foncé, cramoisi
rdeč ko rak rouge comme une écrevisse
rdeč od jeze rouge de colère
rdeča bukev (botanika) hêtre moški spol rouge foncé
rdeč svinčnik crayon moški spol rouge, sanguine ženski spol
Rdeča armada l'Armée rouge
Rdeči križ la Croix-Rouge
Rdeče morje la mer Rouge
rdeča zastava le drapeau rouge
rdeča nit (figurativno) fil moški spol rouge, fil conducteur, idée directrice, trame ženski spol
postati rdeč kot kuhan rak (figurativno) devenir rouge comme une écrevisse (ali comme un coq, un coquelicot, une pivoine, une tomate), (od sramu) rouge de honte