Franja

pések sable moški spol ; (peščenec) grès moški spol

pesek za (livarska) jedra sable à noyaux
debel pesek (pomešan s kamenčki) gravier moški spol
droben pesek sablon moški spol
gradbeni, morski, rečni, zlati, živi pesek sable à mortier, marin, de rivière, aurifère, mouvant
ledvični (žolčni) pesek medicina calcul moški spol rénal (biliaire)
livarski pesek sable de moulage (ali à mouler, à moules)
graditi, zidati na pesku bâtir (ali édifier) sur le sable
nasuti, natrositi peska komu v oči jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un
očistiti s peskom sablonner
pokriti, posuti s peskom poti na vrtu sabler les allées d'un jardin
živeč v pesku arénicole

pések (-ska)

1. m sabbia, rena, arena:
posipati poledenele ceste s peskom cospargere di sabbia le strade ghiacciate
grob, sipek pesek sabbia aspra, friabile
puščavski, rečni pesek sabbia del deserto, di fiume
kremenov, marmorni pesek sabbia selciosa, di marmo
geogr. živi pesek sabbie mobili
naplavinski pesek sabbie alluvionali
imeti denarja kot peska avere soldi a palate
pren. metati komu pesek v oči gettare fumo negli occhi a qcn.
pren. tiščati glavo v pesek fare (come) lo struzzo
pren. graditi (kaj)
na pesku costruire sulla rena; costruire, edificare sulla sabbia

2. med.
ledvični pesek sabbia renale

3. metal.
livarski pesek sabbia per formatura
steklarski pesek sabbia per la lavorazione del vetro
zlatonosni pesek sabbia aurifera

phȳcis -idis, f (gr. φυκίς) fíkida, neka riba, ki rada živi med halugami, morda piškur: Plin.

pijèsak -ska m (ijek.), pésak -ska m (ek.) pesek: kvarcni pijesak = kremeni pijesak; staklarski pijesak; zlatonosni pijesak; pijesak u bubrezima med. pesek v ledvicah; živi pijesak geogr. živi pesek; bacati komu pijesak u oči; graditi svoju budućnost na -u; turati glavu u pijesak tiščati glavo v pesek

plakat moški spol (-a …) das Plakat (reklamni Werbeplakat)
živi plakat der Sandwichmann
lepiti plakate plakatieren
lepljenje plakatov die Plakatierung
slikar plakatov der Plakatmaler

planta¹ -ae, f (iz nekega indoev. kor. *plāt- (*plăt-), *plēt(h)- (*plĕt(h)-), plōt širok, raven, plosk, ploščat; prim. skr. práthati razprostira, razširja, práthatē razširja se, razprostira (razteza) se, gr. πλατύς plosk, ploščat, širok, πλάτος širokost, lat. plautus (Plautus, Plotus) ploskonog, lit. platùs širok, sl. pleče, pleča, stvnem. flado darilni kolač, nem. Fladen palačinka, pita) (živi) podplat, stopalo (z gen. pedis in brez njega): Cat., C., Plin., Sen. ph., Sil., Lucan., Stat., mea uxorcula … institit plantam quasi luca bos Pl., plantas convestiti honestas Luc., hunc (sc. Eridanum) Orionis sub laeva cernere planta serpentem poteris Ci. poet., ut … pedum primis infans vestigia plantis institerat V., glacies secat teneras plantas V., inde puellaris nacta est vestigia plantae O., celeri planta lustrate vagi Sen. tr., planta palmae, digiti digitis … respondent Cels., huc facili gressu teneras advertite plantas Col., intentā plantā Val. Fl. z urnim korakom, urnih korakov, cunctatis extremo in limine plantis Val. Fl., prima stringit vestigia planta praegressae calcis Sil., mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. največjo srečo uživati; preg.: (sutorem) supra plantam (= crepidam) ascendere vetuit Val. Max. čevljarju je prepovedal iti preko kopita = čevljarju je ukazal ostati pri kopitu (prim. „Le čevlje sodi naj kopitar!“ Prešeren), supra plantam, ut dicitur, evagatus Amm. ni ostal pri kopitu.

poljski pridevnik
1. (o Poljski in Poljakih) ▸ lengyelV zgodbi spoznamo družino poljskega rodu, ki živi v predmestju Detroita. ▸ A történetben egy lengyel származású családdal találkozunk, akik Detroit külvárosában élnek.
Samo v Ameriki živi danes več kot deset milijonov prebivalcev poljskega rodu, prav toliko jih je še v številnih državah po vsem svetu. ▸ Ma csak Amerikában több mint tízmillió lengyel származású ember él, és ugyanennyien élnek még a világ számos országában.Povezane iztočnice: poljski zlot

2. (o jeziku) ▸ lengyel
Sama pa je v restavraciji naročila jagode, dobila pa borovnice, saj poljska beseda jagoda pomeni slovensko borovnico. ▸ Ő maga epret rendelt az étteremben, és áfonyát kapott, mivel a lengyel jagoda szó szlovénul áfonyát jelent.
Povezane iztočnice: poljski jezik

3. (o obdelovalni površini) ▸ szántóföldi, mezeiV poljskih poskusih na območju Gorenjske smo preverjali pridelke različnih sort ajde. ▸ A Gorenjska régióban végzett szántóföldi kísérletekben különböző hajdinafajták terméshozamát vizsgáltuk.Nežni zeleni travniki, poljsko cvetje in cvetoča narava so zdaj najlepše. ▸ A zöldellő rétek, a mezei virágok és a virágzó természet most a legszebb.Stanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili dodatne ukrepe za zaščito in varovanje zajcev in fazanov. ▸ A mezei vadak helyzete sok helyen már most is aggasztó, ezért a nyulak és a fácánok védelme és megőrzése érdekében további intézkedéseket hoztak.V poletnem času je gospodar stopil na polje, da razgleda, kako gredo poljska dela, nato pa je že ob treh zopet razrezal hlebce za malico pomočnikom. ▸ Nyáron a gazda kiment a földekre, hogy megnézze, hogyan halad a munka, majd három órakor már vágta a kenyereket a segédek uzsonnájához.

4. v fiziki (o električnem ali magnetnem polju) ▸ tér

porcelliō -ōnis, m (porcellus iz porcus) navadni prašiček (rak, ki živi po kleteh, v drvarnicah in pod lubjem) (Porcellio scaber Linn.), stonoga, starejše babura: Cael.

prehòd (-óda) m

1. passo, passaggio (tudi pren.); pren. trapasso:
utreti si prehod med množico aprirsi il passo, farsi strada tra la folla
ovirati prehod ingombrare il passo
prehod na decimalni sistem passaggio al sistema decimale

2. (kraj, prostor, kjer je mogoče priti na drugo stran) transito, attraversamento, passaggio:
avt. prepovedan prehod za vsa vozila divieto di transito per ogni categoria di veicoli
prehod za pešce passaggio, attraversamento pedonale, striscie pedonali; zebratura
železniški prehod passaggio a livello; passerella, passatoia (alla stazione)
mejni prehod valico di confine
šport. prehod (iz kasa) v galop rottura
prehod v živi meji callaia
lingv. prehod zvenečega v nezveneč glas assordimento

preustváriti (-im) | preustvárjati (-am) perf., imperf.

1. trasformare, modificare; rivoluzionare

2. rimodellare, rielaborare, ricreare:
človek vedno znova preustvarja svet, v katerem živi l'uomo continua a ricreare il mondo in cui vive

pyrallis -idis, f (gr. πυραλλίς) pirálida = „ognjica“, krilata živalca, ki baje živi v ognju, imenovana tudi pyrausta (gr. πυραύστης): Plin. Kot nom. propr. Pyrallis -idis, f Pirálida, prostitutka v času Kaligule: Suet.

quick³ [kwik] samostalnik
živo meso
britanska angleščina živa meja
figurativno življenje
ameriško živo srebro

the quick and the dead živi in mrtvi
to cut (ali sting, touch) s.o. to the quick zadeti koga v živo
to the quick popoln
he is a Tory to the quick je skozi in skozi torijevec

revivre* [rəvivrə] verbe intransitif zbuditi se k novemu življenju; znova živeti, figuré obnoviti se; preroditi se

revivre sa vie v duhu preživeti še enkrat svoje življenje
il revit dans son fils on živi znova, dalje v svojem sinu
je me sens revivre quand fe suis à la montagne čutim se prerojenega, kadar sem v hribih
faire revivre (zopet) oživiti, obuditi spet k življenju; dati komu znova pogum, upanje
faire revivre une mode, un usage obnoviti neko modo, navado

rubēta -ae, f (rubus) krastača, krápavica (imenovana rubēta, ker živi v trnovju): Plin., Iuv., Plin. Val., rana rubeta Pr.

sabbia

A) f

1. pesek:
bagno di sabbia med. peščena kopel
sabbie alluvionali naplavinski pesek
sabbia fluviale rečni pesek
sabbie mobili živi pesek (tudi pren.);
costruire sulla sabbia graditi na pesku
essere scritto nella sabbia biti obsojen na pozabo
seminare nella sabbia početi kaj jalovega

2. med. pesek

B) agg. invar. peščene barve

sable² [sable] masculin pesek; médecine ledvični pesek

sable marin, à mortier, mouvant, de rivière morski, gradbeni, živi, rečni pesek
banc masculin de sable sipina
désert masculin de sable peščena puščava
carrière féminin de sable peščena jama, peščenica
bâti, fondé sur le sable zgrajen na pesku (tudi figuré)
bâtir à chaux et à sable solidno zidati
bâtir sur le sable zidati, graditi na pesku (tudi figuré)
avoir du sable dans les yeux (familier) oči si meti, kadar smo zaspani
être sur le sable (populaire) biti brez denarja, brez dela
le marchand de sable passe, a passé peskar gre, je šel mimo (se reče otroku zvečer, tik preden zaspi)

Salz, das, (-es, -e) sol (tudi Chemie); ohne Salz brez soli ( tudi figurativ ); in Salz legen nasoliti; nicht das Salz zur Suppe verdienen ne zaslužiti niti za sol; jemandem nicht das Salz in der Suppe gönnen ne privoščiti (komu) niti, da živi; Salz in/auf die Wunden streuen figurativ natresti soli na rane

si¹ pron. se, si (sebe, sebi)

1. (s povratnimi glagoli)
si rade ogni giorno brije se vsak dan
si stupisce di tutto vsemu se čudi

2. (s povratnimi glagoli s predmetom v 3. sklonu)
in poco tempo si è fatto un nome v kratkem času si je ustvaril ime

3. (v brezosebni rabi)
non si vive di solo pane ne živiš, človek ne živi samo od kruha

4. (v pasivni rabi)
non si fa credito ne dajemo na kredit
affittasi (v oglasih) oddaja se, oddajamo

siluro¹

A) m

1. voj. torpedo:
siluro umano živi torpedo
lanciare un siluro izstreliti torpedo

2. pren. skriti manever, spletka

B) agg. invar. navt., voj.
uomo siluro živi torpedo

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo