Franja

skúpen commun, collectif, conjoint, indivis; total, global, entier, général, d'ensemble

skupno en commun, conjointement; en tout, au total
skupno bivanje cohabitation ženski spol
skupni dolg dette totale (ali globale), dette solidaire
skupni imenovalec dénominateur commun
skupna lastnina copropriété ženski spol, copossession ženski spol, propriété indivise
skupna odgovornost responsabilité ženski spol collective (ali solidaire)
imeti skupne koristi avoir des intérêts communs
skupno opravljeno delo travail fait en commun (ali en collaboration)
skupno imeti kaj v posesti posséder quelque chose en commun (ali conjointement avec quelqu'un), posséder quelque chose indivisément (ali par indivis)
skupno živeti mener une vie commune
nimam s tem nič skupnega je n'ai rien de commun avec cela
skupni trg le Marché commun

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

slóg style; way of writing; (zgradbe) style (of building); figurativno manner

jasen (klen, težak, kičast) slóg lucid (lapidary, cumbrous, florid) style
pesniški, vzvišen slóg poetical style
jeder slóg pithy (ali vigorous, terse) style
pisarniški slóg official style
trgovski slóg commercial style
gotski (visokogotski, poznogotski) slóg Gothic (decorated, perpendicular) style
normanski, romanski slóg Norman style, Romanesque
živeti v velikem, razkošnem slógu to live in great, fine style

slóga concord; unity; unanimity; good understanding

živeti v slógi to get along well together (s kom with someone)
v slógi je moč unity makes strength
slóga jači, nesloga tlači concord builds houses, discord destroys them

slonokoščén (-a -o) adj. di avorio, eburneo; pren.
živeti v slonokoščenem stolpu vivere in una torre d'avorio

Slovenija samostalnik
(država) ▸ SzlovéniaSopomenke: Republika Slovenija
Povezane iztočnice: plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo

slum samostalnik
(revna mestna četrt) ▸ slum, nyomornegyed

somrák (-a) m crepuscolo; pren. tenebre:
pren. somrak bogov il crepuscolo degli dei
somrak preteklosti le tenebre del passato
živeti v somraku vivere nelle tenebre della servitù, dell'arretratezza
bot. navadni somrak (navadna črna meta) marrubio comune (Marrubium vulgare)

soséščina voisinage ženski spol

živeti v dobri soseščini vivre en bons voisins, avoir (ali entretenir) des rapports de bon voisinage

sovraštv|o srednji spol (-a …) die Feindschaft, der [Haß] Hass, das [Haßgefühl] Hassgefühl (rasno [Rassenhaß] Rassenhass, dedno Erbfeindschaft, do intelektualcev [Intellektuellenhaß] Intellektuellenhass, do Nemcev [Deutschenhaß] Deutschenhass, do samega sebe [Selbsthaß] Selbsthass, do tujcev [Fremdenhaß] Fremdenhass)
žgoče sovraštvo bitterer [Haß] Hass
razpihovanje sovraštva die Verhetzung
spačen od sovraštva [haßverzerrt] hassverzerrt
živeti/biti v sovraštvu z/s in Feindschaft leben/liegen mit

sovráštvo inimitié ženski spol , haine moški spol

poln sovraštva rempli (ali plein) de haine, haineux
sovraštvo do ljudi misanthropie ženski spol
rasno sovraštvo haine raciale, racisme moški spol
razredno sovraštvo haine de classes
smrtno sovraštvo inimitié (ali haine) mortelle
sovraštvo do tujcev haine des étrangers, xénophobie ženski spol
v sovraštvu biti s kom être sur le pied de guerre avec quelqu'un, détester quelqu'un cordialement, avoir quelqu'un en horreur, familiarno être à couteaux tirés avec quelqu'un
živeti v sovraštvu s kom vivre en inimitié avec quelqu'un

sovráštvo odio m ; enemistad f

sovraštvo do ljudi misantropía f
rasno sovraštvo odio de razas
razredno sovraštvo odio de clases
smrtno sovraštvo odio mortal
sovraštvo do tujcev xenofobia f
živeti v sovraštvu z estar enemistado con, fam estar a matar con

spôdaj adv.

1. sotto, di sotto, abbasso, dabbasso; giù:
spodaj je garaža in klet, v pritličju in prvem nadstropju pa stanovanja sotto c'è il garage e la cantina, a pianterreno e al primo piano gli alloggi
čakam te spodaj ti aspetto dabbasso

2. (izraža položaj dela, ki je niže) di sotto, sotto; nella parte inferiore:
ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena l'uccello è di sopra verde oliva, di sotto color giallo

3. pren. (izraža manj pomemben družbeni položaj) in fondo, ai piedi della scala gerarchica:
živeti čisto spodaj appartenere alle classi subalterne

4.
od spodaj di sotto, dal di sotto; ekst. dalla base; pren. dalla gavetta
od spodaj se je slišal hrup avtomobilov dal di sotto veniva il rumore delle macchine
začel je čisto od spodaj in se povzpel do direktorja aveva cominciato dalla gavetta per giungere alla carica di direttore
zavirati pobude od spodaj ostacolare le iniziative della base
spodaj ležeč sottostante
spodaj naštet, naveden sottoelencato, sottonotato

spodóbno convenablement, comme il faut, dûment, décemment

spodobno se obnašati se conduire d'une façon convenable (ali d'une façon correcte, convenablement, comme il faut, décemment)
moči spodobno živeti pouvoir vivre convenablement (ali décemment, comme il faut)

spodóbno decentemente; comedidamente; como es debido

spodobno se obnašati portarse bien (do koga con alg); guardar el decoro
môči spodobno živeti tener para vivir, poder vivir decentemente

spomín memory; remembrance (of), recollection; reminiscence (of); mind; (spominek) souvenir, keepsake, (s sejma) fairing

dober spomín retentive (ali tenacious) memory
po spomínu by (ali from) memory
v spomín na in memory of, in remembrance of
v spomínu sedaj živečih within living memory
spomenik njemu v spomín a monument to his memory
spomína vreden memorable
prijetni spomíni pleasant recollections pl
spomíni na prvo svetovno vojno recollections of the Great War (ali the first World War)
imeti dober spomín to have a good memory
imeti slab spomín za (biti pozabljiv) to have a weak memory for
imeti kaj v medlem spomínu to have a dim recollection of something
imam še (vedno) v spomínu it is still within my recollection
imeti kaj v spomínu to have something in remembrance, to bear (ali to have, to keep) something in mind
obdržati v lepem spomínu koga to hold someone in fond remembrance
obujati spomíne to recall memories
objaviti svoje spomíne to publish one's reminiscences
poklicati komu kaj v spomín to recall something to mind
ohraniti v dobrem spomínu kaj to retain a good memory of something
moj spomín sega le deset let nazaj my memory spans only the last ten years
to mi je ušlo iz spomína it has escaped my memory
če me spomín ne vara if my memory serves me (right)
vtisniti komu kaj v spomín to stamp something on someone's mind
vtisniti si v spomín to commit to memory
živeti od spomínov to live on one's reminiscences

spomín (-a) m

1. ricordo, memoria; knjiž. reminiscenza, ricordanza, rimembranza:
imeti odličen spomin avere una memoria d'elefante, di ferro
motorični, vizualni spomin memoria motoria, visiva
izbrisati iz spomina cancellare dal ricordo
priklicati v spomin richiamare alla memoria
ohraniti v spominu conservare nel ricordo, nella memoria
če me spomin ne vara se ben ricordo
živeti od spominov vivere di ricordi
dati za spomin dare per ricordo
obnavljati v spominu rievocare nella memoria

2. memoria:
počastiti spomin na padle z enominutnim molkom onorare la memoria dei Caduti con un minuto di silenzio

3. pl. spomini (popis dogodkov, srečanj) memorie, libro di memorie

spoštovanje samostalnik
1. (pozitivno mnenje) ▸ tisztelet, tiszteletben tartásZ urejenostjo kažeš tudi svoj odnos in spoštovanje do drugih ljudi. ▸ Az ápoltsággal a többi ember iránti viszonyodat és tiszteletedet is kimutatod.Nemci radi ploskajo in izkazujejo spoštovanje glasbenikom. ▸ A németek szeretnek tapsolni és kifejezni tiszteletüket a zenészek iránt.
Vsi trije tekmeci so izjemno kvalitetni in vredni spoštovanja. ▸ Mindhárom ellenfél kivételesen jó és tiszteletre méltó.

2. (izpolnjevanje; upoštevanje) ▸ tiszteletben tartás, betartásV harmoniji z vnukom je mogoče živeti le ob popolnem upoštevanju in spoštovanju zasebnosti obeh. ▸ Az unokával csak mindkét fél magánéletének a teljes körű figyelembevétele és tiszteletben tartása mellett lehet harmóniában élni.Veleposlanica je opozorila tudi na potrebo po spoštovanju meddržavnih pogodb, ki ščitijo manjšino. ▸ A nagykövetasszony figyelmeztetett a kisebbségeket védelmező államközi megállapodások tiszteletben tartásának szükségességére is.

sréča (-e) f

1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna

3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così

4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna

sréčno adv. bene; felicemente, felice; fortunatamente:
vse se je srečno končalo tutto è finito bene
živeti srečno vivere felici
srečno! (kot pozdrav, voščilo) buona fortuna!; prosit!