Franja

régalade [-lad] féminin

1.

boire à la régalade nagniti glavo nazaj in vlivati pijačo v usta, ne da bi se s steklenico dotaknili ustnic

2. kres, živahen ogenj

réplique [replik] féminin kratek, živahen odgovor; ugovor; (umetnost) reprodukcija, kopija, originalu podobno delo; dvojnik

une vivante réplique de son frère živa kopija svojega brata
argument masculin sans réplique odločilen argument
pas de réplique! nobenega ugovora!
il n'y a pas de réplique à cela temu se ne da ugovarjati
être sans réplique biti nesporen
il existe plusieurs répliques de ce tableau je več kopij, reprodukcij te slike
obéir sans réplique ubogati brez ugovora
avoir la réplique facile biti odrezav
prouver quelque chose sans réplique nespodbitno kaj dokazati

strathspey [stræɵspéi] samostalnik
živahen škotski ples

trajín moški spol pošiljanje, prevoz (blaga); živahen promet; tekanje sem in tja; zmeda, gneča

vecchietto m (f -ta)

1. pomanjš. od ➞ vecchio starček

2. čil, živahen starček

vegeō -ēre (prim. skr. vājaḥ čilost, moč, hitrost, vājayati (on) priganja, lat. vegetus, vigeō, vigil, got. wakan = stvnem. wahhōn, wahhēn = nem. wachen, got. wakjan = stvnem. weckan = nem. wecken, got. wōkains b(e)denje)

1. intr. biti čil, biti živahen: viget, veget utpote plurimum Varr. ap. Non.

2. trans. (v)zbuditi ((v)zbujati, (v)zbujevati), vzburiti (vzburjati), razburiti (razburjati), razburkati (razburkavati), spraviti (spravljati) v gibanje, pognati (poganjati): aequora salsa veges ingentibus ventis Enn. fr., cum magno strepitu Volcanum ventus vegebat Enn. fr., animos Venus veget voluptatibus Pomp. fr., quam mobilem divum lyram sol harmoge quadam gubernans motibus diis veget Varr. fr., (sc. liber) animum adserit vigetque Sen. ph.

vigeō -ēre -uī (prim. vegeō, vegetus)

1. imeti življenjsko moč, (telesno in duševno) biti pri močeh, biti pri polni moči, biti čil, biti čvrst, biti krepek (krepak), biti močen (močan), biti okreten, biti trden, biti živahen, živeti (in gibati se): Lucr., Sen. tr., Q., Aug., Amm. idr., quod viget, caeleste est Ci., Romani vigentes corporibus (naspr. fessi) L., Alpes vobis integris ac vigentibus transitae L., vigent in corpore vires O., (sc. sanguis), quo vivimus vigemusque L., viget aetas, animus valet S. smo v cvetu let, smo v najboljši dobi, cum corporibus vigere et deflorescere animos L., sive occiderit animus sive vigeat Ci., nos animo … vigemus Ci. ep. srce mi še ni upadlo, alii autem tum maxime mentes sapientium ac fortium virorum, cum ex corpore excessissent, sentire ac vigere? Ci., vigebat in pectore L. bil je živahnega duha, qui memoriā vigent Ci. ki imajo dober spomin, ki pomnijo, cuius memoria vigebit Sen. ph., vigui rege Persarum beatior H. živel sem; pesn.: (sc. Fama) mobilitate viget V. njena moč je v gibčnosti.

2. metaf. cveteti, cvesti, imeti veliko moč (veljavo), biti v čislih, sloveti, uživati sloves (ugled), biti ugleden, veliko veljati, sloveti: Naev. ap. Gell., Caelius in Ci. ep., Col., Q., Val. Fl. idr., vigebant studia rei militaris Ci., in pace iacēre quam in bello vigere maluit Ci., quem (sc. Philonem) in Academia maxime vigere audio Ci., Lacedaemonius Leonidas, Thebanus Epaminondas viget Ci. se bleščita v njihovih govorih, multa saecula viguit Pythagoreorum nomen Ci., qui ante victores (kot zmagovalci) viguerant N., dum (sc. Palamedes) regum conciliis (v kraljevskem zboru) vigebat V., magnae viguere Mycenae O., iuvenum ritu florent modo nata vigentque H., summo in honore vigere Lucr. največ veljati; z abl.: qui summis honoribus et multa eloquentia viguerant T., auctoritate (opibus) vigere apud aliquem T., laudis vigeat certamine miles Tib.; occ. (o šegah, nazorih idr.) biti v navadi, gospodovati, biti na vrhu (vrhuncu), vrhovati: audacia, largitio, avaritia vigebant S., ubi acris invidia atque vigent ubi crimina H.

vigēscō -ere (incoh. k vigēre) dobi(va)ti življenjsko moč, posta(ja)ti živahen, posta(ja)ti močen (močan), posta(ja)ti krepek (krepak), (o)krepiti se, čvrsteti, utrjevati se, pridobi(va)ti moč: Lucr., Amm., iam laeti studio pedes vigescunt Cat.

vigōrō -āre (-āvī) -ātum (vigor)

1. intr. dobi(va)ti življenje, oživeti (oživljati), posta(ja)ti živahen: anima vigorans ex … Tert.

2. trans. oživiti (oživljati), poživiti (poživljati): disciplinam Tert., iuvenis vigoratus Ap. živ, živahen, srčen.

vivaracho zelo živahen, okreten

vīvēscō (vīvīscō) -ere -vīxī (incoh. k vīvere)

1. oživeti (oživljati), zače(nja)ti živeti: Prud. idr., maritantur vivescentia e terra Plin.

2. posta(ja)ti živahen, (o)krepiti se, (o)jačati se, ojačiti (se): ulcus vivescit, cupido vivescit ut ignis Lucr., si utraque (sc. arbor) vixerit Col. če se ukorenini, avolsique arboribus stolones vixere Plin.

živáhnuti žìvāhnēm
1. postati živahen, razživeti se: književnost je posljednjih godina živahnula
2. opomoči si, popraviti se: živahnuti od groznice

живчик m živahen človek; naglo utripanje žile; ribica na trnku kot vaba; (biol.) spermatozoid

оживляться, оживиться posta(ja)ti živahen, oživeti, razživeti se

пребойкий zelo živahen

abattage [abataž] masculin pobijanje, klanje, zakol (živine); podiranje (dreves); odklesanje (kamna); familier ukor, graja, strogi očitki; argot živahnost, dinamičnost

abattage clandestin, urgent črn, nujen zakol
(familier) avoir de l'abattage biti dinamičen, živahen, aktiven, prekipevajoč

allant, e [alɑ̃, t] adjectif dober za hojo, okreten, gibčen, čil, krepek, dinamičen, aktiven; masculin podjetnost, živahnost, polet, vnema, aktivnost

les allants et les venants odhajajoči in prihajajoči
il est encore très allant pour son âge je še zelo živahen, aktiven za svojo starost
il est plein d'allant poln je poleta, podjetnega duha, je dinamičen
avoir de l'allant (familier) biti podjeten, aktiven

barvit pridevnik
1. (različnih barv; pisan) ▸ színes, színpompásOkoli pasu nosijo barvite pasove, spletene iz volne. ▸ Derekukon gyapjúból készült, színpompás öveket viselnek.

2. (raznolik) ▸ színes, sokszínűTržnice so najbolj barvit in živahen del mesta. ▸ A városok legszínesebb és legélénkebb részét a piacok képezik.

beleben poživiti, poživljati; oživiti; (beseelen) animirati; Hoffnungen: na novo oživiti; sich beleben postati bolj živahen

biti kot živo srebro frazem
(biti živahen ali nemiren) ▸ olyan mint a higany [eleven, mozgékony]
S tremi otroki, še posebno najinimi, ki so živahni kot živo srebro, je veliko dela. ▸ Három gyerekkel, különösen a mieinkkel, akik olyan elevenek, mint a higany, sok munka van.