Franja

Zadetki iskanja

  • rhumer [rɔme] verbe transitif dodati rum (quelque chose čemu)

    eau-de-vie féminin rhumée žganje z rumom
  • riz [ri] masculin riž

    riz en paille, décortiqué, glacé neoluščen, oluščen, glaziran riž
    riz au lait mlečni riž
    potage masculin au riz riževa juha
    poudre féminin de riz rižev puder
    gâteau masculin de riz rižev puding
    farine féminin de riz riževa moka
    eau-de-vie féminin de riz riževo žganje
    poule féminin au riz piščanec z rižem
  • rižev (-a, -o) Reis- (narastek der Reisauflauf, papir das Reispapier, škrob die Reißstärke, žužek der Reiskäfer, jed die Reisspeise, das Reisgericht, juha die Reissuppe, pojedina die Reistafel, rastlina die Reispflanze, slama das Reisstroh, polje das Reisfeld, vino der Reiswein, žganje der Reisschnaps, Reisbranntwein)
  • rížev de riz

    riževa juha potage moški spol au riz
    rižev narastek soufflé moški spol au riz
    riževa moka farine ženski spol de riz
    rižev puder poudre ženski spol de riz
    riževa slama, riževica paille ženski spol de riz
    riževo žganje eau-de-vie ženski spol de riz, arac(k) moški spol
  • rížev (-a -o) adj. di, del riso; agr. risiero, risicolo:
    riževo zrno chicco di riso
    riževo polje risaia
    gastr. tosk. rižev cvrtnjak sommommolo
    rižev hrustavec, kroket supplì
    rižev papir carta di riso
    riževo pleve pula
    riževo žganje sakè
  • rížev de arroz

    riževa moka (puder, puding, žganje) harina f (pastel m, polvo m, aguardiente m) de arroz
  • rúm ron m

    rumova esenca esencia f de ron
    rumovo žganje aguardiente m estilo ron
  • run*2 [rʌn] neprehodni glagol & prehodni glagol

    I. neprehodni glagol

    1.
    teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se (from od)
    popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na)
    hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se (for za)
    biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)

    to run amok (amuck) pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad seboj
    to run for it, to cut and run pogovorno popihati jo, zbežati
    to run foul of trčiti z
    to run to help hiteti na pomoč
    to run with the hare and hunt with the hounds figurativno skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankama
    this idea keeps running through my head ta ideja mi ne gre iz glave
    run for your lives! reši se, kdor se more!
    to run for luck ameriško poskusiti kaj na slepo srečo
    to run mad zblazneti, znoreti
    to run to meet s.o. teči komu naproti
    to run to meet one's troubles figurativno vnaprej si delati skrbi
    the news ran like wildfire novica se je širila kot blisk
    to run for an office potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)
    he who runs may read it figurativno na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumeti
    school runs from 8 to 12 šola (pouk) traja od 8 do 12
    a thought ran through my head misel mi je šinila v glavo
    to run from one topic to another skakati z ene téme na drugo
    time runs fast čas beži, hitro teče
    this train is running every hour ta vlak vozi vsako uro
    to run on the wheels figurativno gladko iti

    2.
    vrteti se, obračati se (on okoli)
    premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se
    pravno ostati v veljavi
    gledališče biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, biti

    running ice topeči se led
    three days running tri dni zaporedoma
    the bill has three months to run menica ima rok treh mesecev
    my blood ran cold figurativno kri mi je poledenela v žilah
    it runs in his blood to mu je v krvi
    he is running with blood kri ga je oblila
    the colour runs in the washing barva pušča pri pranju
    the course runs at par tečaj (kurz) je (stoji) al pari
    to run dry posušiti se; biti prazen; figurativno onemoči, biti izčrpan
    eyes run oči se solzijo
    my face runs with sweat pot mi teče po obrazu
    it runs in the family to je v družini
    to run to fat (z)rediti se, postati debel
    the feelings are running high duhovi so razburjeni
    the garden runs east vrt sega, se razteza proti vzhodu
    to run high dvigati se, rasti
    to run hot postati vroč, segreti se
    the lease runs for ten years zakupna pogodba teče, velja deset let
    that makes my mouth run sline se mi pocede ob tem
    my nose runs iz nosa mi teče
    oats run 40 pounds the bushel cena za oves je 40 funtov bušel
    to run riot (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrasti
    to run round in cercles figurativno kazati veliko aktivnost, a malo uspeha
    the salade runs to seed solata gre v cvetje
    sea runs high morje je razburkano
    that runs to sentiment to sega, gre človeku do srca
    we ran short of coal premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premoga
    my supplies are running low moje zaloge se manjšajo, gredo h kraju
    my talent does not run that way za to nimam nobenega daru
    my tastes do not run that way za to nimam smisla
    to run true to form (type) ustrezati pričakovanjem
    still waters run deep tiha voda globoko dere
    to run wild podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljiv
    words ran high padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanja
    the words of this passage run thus besede tega odstavka se glasé (takole)
    the works have ceased running tovarna je ustavila delo

    II. prehodni glagol

    1.
    preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo
    figurativno meriti se (s kom); dirkati
    lov poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)

    the disease runs its course bolezen gre svojo pot
    to run a blockade vojska prebiti blokado
    to run s.o. close (hard) teči za kom, biti komu za petami
    to run the country zbežati iz dežele
    to run errands opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkih
    to run the guard neopazno iti mimo (skozi) straže
    to run 30 knots navtika pluti s hitrostjo 30 vozlov
    to run a red light (stop sign) voziti skozi rdečo luč (znak stop)
    to run messages prinašati, prinesti sporočila
    to run a parallel too far predaleč iti v primerjavi
    to run a race tekmovati v teku (dirki), dirkati
    to run races prirediti dirke
    to run the rapids prevoziti brzice
    to run a rumour back to its source zasledovati govorico do njenega izvira
    to run a scent iti za sledjo, slediti sledi
    we must let the things run its course moramo pustiti, da gre stvar svojo pot
    I'll run you to the tree over there tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa

    2.
    upravijati, voditi; predelati (into v)
    spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti (into v)
    zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata (for za)
    izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato)
    ameriško potegniti (črto, mejo)

    to run an account with kupovati na račun (pri kaki tvrdki)
    to run brandy tihotapiti žganje
    to run one's car into a wall zaleteti se z avtom v zid
    to run the danger biti v nevarnosti
    to run debts biti v dolgovih, zabresti v dolgove
    I ran myself into difficulties zašel sem v težave
    to run one's fingers through one's hair (hitro) iti si s prsti skozi lase
    to run a firm into debt spraviti tvrdko v dolgove
    to run one's fortune poskusiti svojo srečo
    to run the gauntlet figurativno biti izpostavljen ostri kritiki
    to run one's head against the wall zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figurativno)
    to run a horse goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirko
    to run lead into bullets liti krogle iz svinca
    to run logs sploviti hlode, les
    I ran a nail into my foot zadrl sem si žebelj v nogo
    to run a newspaper izdajati časopis
    to run oneself to a standstill ustaviti se
    to run risks tvegati, riskirati
    to run a ship aground zapeljati ladjo na sipino
    to run the show sleng, figurativno biti šef, voditi (neko) podjetje
    he runs the whole show on vodi vse
    to run a high temperature medicina imeti visoko vročino
    to run a town upravljati mesto
    to run a special train dati v promet poseben vlak
  • ržén rye(-)

    ržén kruh rye bread
    ržéna moka rye flour
    ržéno seme rye seed
    ržén škrob rye starch
    ržéno žganje ZDA rye
  • satin [sǽtin]

    1. samostalnik
    atlas (svetla tkanina); površina kot atlas

    (white) satin arhaično, sleng žganje, gin

    2. pridevnik
    atlasen, atlasast, gladek, blesteč

    3. prehodni glagol
    zgladiti (papir), dati sijaj (čemu), spolirati; satinirati
  • skúhati (-am)

    A) perf. ➞ kuhati

    1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
    skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
    skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
    skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
    skuhati polento fare la polenta
    skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè

    2. preparare; distillare; fare:
    skuhati marmelado fare la marmellata
    skuhati žganje distillare l'acquavite
    skuhati oglje fare la carbonella

    3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
    ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
    skuhati zaroto ordire una congiura
    skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
    skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
    skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta

    B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.

    1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
    kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori

    2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
    v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo
  • slivov pridevnik
    1. (v kulinariki) ▸ szilva-, szilvás
    slivov kompot ▸ szilvakompót
    slivova marmelada ▸ szilvalekvár
    slivov cmok ▸ szilvás gombóc
    slivovo žganje ▸ szilvapálinka
    slivova pita ▸ szilvás pite

    2. (o drevesu) ▸ szilva-
    slivovo drevo ▸ szilvafa
    slivov les ▸ szilvafa
    slivova veja ▸ szilvaág

    3. (o plodu) ▸ szilva-
    slivova koščica ▸ szilvamag

    4. (o barvi) ▸ szilva-
    slivova barva ▸ szilvaszín
    Kombinacija srebrne in nekakšne slivove barve za moj okus ni ravno najboljša, je pa znosna. ▸ Az ezüst és a szilvaszín kombinációja nem felel meg a legjobban az ízlésemnek, de elviselhető.
    slivov odtenek ▸ szilvaárnyalat
  • sniff1 [snif] samostalnik
    (po)vohanje, (po)duhanje; hlipanje, smrkanje, jokanje, cmerjenje; glasno vdihavanje zraka (vonjave, dišave itd.) skozi nos, šum (zvok), ki nastaja pri tem; kratek dih
    figurativno prezirljivo vihanje nosu

    a sniff of fresh air vdihljaj svežega zraka
    take a sniff of this brandy poduhajte malo to žganje!
  • steklenic|a ženski spol (-e …) die Flasche, die Glasflasche, strokovno: das Gebinde; (dvolitrska Zweiliterflasche, evropska Europaflasche, kavcijska Pfandflasche, litrska Literflasche, mleka Milchflasche, sadnega soka Fruchtsaftflasche, vina Weinflasche, za enkratno uporabo Einwegflasche, Wegwerfflasche, kisa Essigflasche, za večkratno uporabo Mehrwegflasche, za žganje/žganja Schnapsflasche, šampanjska Sektflasche, tričetrtlitrska Dreiviertelliterflasche, vinska Weinflasche)
    vrat steklenice der Flaschenhals
    iz steklenice aus der Flasche
    na steklenice/ cele steklenice flaschenweise
    napis na steklenici die Flaschenaufschrift
    v steklenicah Flaschen-
    (mleko die Flaschenmilch, pivo das Flaschenbier)
    vrenje v steklenici die Flaschengärung
    pismo v steklenici die Flaschenpost
    polniti v steklenice auf Flaschen ziehen
    … za steklenice Flaschen-
    (nosilka der Flaschenkasten, odpirač der Flaschenöffner, kavcija das Flaschenpfand)
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • šnops [ô] moški spol (-a …) igra s kartami: das Sechsundsechzig; pijača ➞ → žganje
  • trou [tru] masculin luknja; figuré vrzel; bedno stanovanje, brlog; populaire jama, grob; uho (šivanke); familier zakotna, odmaknjena vas

    trou à fumier gnojiščna jama
    trou d'obus lijak od granate
    trou de la serrure luknja pri ključavnici
    trou de sonde, de forage vrtina
    trou du souffleur suflerjeva školjka
    le trou normand (figuré) žganje, ki se pije sredi obeda
    trou d'air zračna luknja (žep)
    un petit trou pas cher odmaknjena vasica, cenena za letovanje
    faire un trou à la bourse globoko seči v žep
    faire un trou pour en boucher d'autres (figuré) napraviti nov dolg, da bi z njim poplačali druge (stare)
    faire son trou (figuré) visoko se povzpeti, uspeti v življenju
    il n'est jamais sorti de son trou on ni nikoli potoval, ne pozna prav nič sveta
    avoir des trous de mémoire pozabljati
    rester dans son trou (figuré) skri(va)ti se
  • víšnja botanika (sour cherry) marasca; mahaleb cherry; morello cherry

    višnjevo žganje cherry brandy; maraschino
  • vòl (vôla) m

    1. bue (pl. buoi)
    vpreči vole attaccare i buoi (al carro)
    orati z voli arare coi buoi
    par volov paio di buoi
    delati, garati kot vol lavorare come un negro
    tepsti kot vola picchiare, bastonare qcn. selvaggiamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi
    pren. s parom volov me ne spraviš tja non ci vengo per tutto l'oro del mondo
    pog. žganje za vola ubiti un'acquavite forte da mettere a terra un toro

    2. pejor. (neumen človek) tonto, balordo, babbeo
  • water1 [wɔ́:tə]

    1. samostalnik
    voda, vodna površina; reka, morje
    množina vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka
    kemija vodna raztopina
    tehnično vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini)
    medicina seč, urin; solze; slina; znoj

    above water nad vodo, plavajoč; figurativno finančno trden
    by water po vodi, po vodni poti
    on the water v čolnu, na ladji; na morju
    in Chinese waters v kitajskih vodah
    as a fish out of water figurativno kot riba na suhem
    in deep water(s) v težavah, v neprilikah, v škripcih
    between wind and water figurativno na ranljivem mestu, v ranljivo mesto
    in low water figurativno (biti) v slabih razmerah, na suhem
    like water figurativno izdatno, potratno
    of the first water (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrste
    water bewitched pogovorno zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)
    water on the brain figurativno vodenoglavec
    blue water morska gladina
    brandy and water z vodo mešano žganje
    high water plima; figurativno vrhunec, kulminacija
    lavender water sivkina (toaletna) voda
    low water oseka; figurativno najnižji nivó, najslabši rezultat
    mineral water slatina, mineralna voda
    red water krvav urin, seč
    strong water zastarelo žganje
    table water slatina (zlasti v steklenicah)
    thermal water termalna voda
    written in water figurativno prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničil
    to be on the water biti na ladji, na poti z ladjo
    to be in hot water biti v nepriliki, v škripcih
    to be in low water biti v stiski
    to be in smooth water biti v ugodnih razmerah, uspevati
    it brings the water to my mouth sline se mi pocede ob tem
    to cast one's bread upon the waters izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvalo
    to cross the waters iti čez morje
    the boat draws 10 feet of water ladja ima 10 čevljev ugreza
    to fish in troubled waters figurativno v kalnem ribariti
    to get into hot water for priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)
    to hold one's water zadrževati vodo
    to keep one's head above water obdržati se na površini
    to make (ali to pass) water urinirati
    to make (ali to take) water puščati vodo (o ladji)
    to make foul water navtika jadrati v plitvi vodi
    to pour oil on the waters figurativno izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiriti
    to spend money like water figurativno za prazen nič trošiti denar
    to throw cold water on figurativno posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočiti
    that threw cold water on my plans to je bilo kot hladna prha na moje načrte
    to take the water (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodo
    to take (ali to drink) the waters piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino (at Radenci v Radencih)
    still waters run deep tiha voda globoko dere (bregove podira)

    2. pridevnik
    vodni

    water balance tehnično libela
    water buffalo vodni bufalo
    water bus vodni avtobus, hidrobus
    water heater bojler
    water ski vodna smučka
    neprehodni glagol
    smučati se na vodi

    water skier vodni(a) smučar(ka)
    water skiing smučanje na vodi
    water storage reservoir akumulacijski bazen