Franja

Nīsa -ae, f (Νῖσα) Nísa, žensko ime: V.

nōtitia -ae, f (nōtus)

I. pass. poznanost, poznanstvo: hi propter notitiam sunt intromissi N. ker so bili znanci, kot znanci, (sc. mea fortuna) plus notitiae, quam fuit ante, dedit O. me je naredila bolj znanega, kot sem bil prej; occ. dober glas, slava, sloves: virtus notitiam serae posteritatis habet O. slovi pri poznem potomstvu, notitiam consequi Vitr. proslaviti se, si quid in nobis notitiae ac nominis est T. če sem kaj znan in imenovan, notitiā apud populum Romanum non carere T. —

II. act.

1. poznanstvo s kom: haec inter nos nuper notitia admodumst Ter., n. nova mulieris Ci., notitiam primosque (sc. amoris) gradus vicinia fecit O., cum magna meorum notitiam pars est infitiata mei O.; evfem.: intra annum vero vicesimum feminae notitiam habuisse in turpissimis habent rebus C. spečati se z žensko.

2. znanje, poznavanje, vedenje: Cels., Suet., Amm. idr., quanta notitia antiquitatis … ! Ci., valetudo sustentatur notitiā sui corporis Ci., n. clarorum virorum N. pozna(va)nje zgodovine slavnih mož, hominum, rerum C., notitiam praebere Lucr., n. veri et falsi Lucr., exemplare dare et vestigia notitiaï (= notitiae) Lucr., tibi notitiam mora temporis eripit horum O., n. peccati Sen. ph., temporum, locorum habere notitiam Q. čase, kraje poznati, alicui in notitiam venire Plin. priti komu na znanje, in notitiam hominum venire Sen. rh. razglasiti (razvedeti) se, postati znan, in notitiam populi pervenire L. zasloveti med ljudstvom, tradere aliquid notitiae hominum Plin. dati kaj na splošno znanje, dati kaj ljudem vedeti, perferre in notitiam alicuius Plin. iun. dati komu na znanje, dati komu vedeti, obvestiti koga.

3. predstava, pojem, (po)misel: nullum est animal praeter hominem, quod habeat notitiam aliquam dei Ci. ki bi imelo kak pojem (kako predstavo) o bogu, notitiam aperire Ci. pojem pojasniti (pojasnjevati), notitias rerum imprimere Ci. splošne pojme.

4. vest, obvestilo, prikaz: pozni Icti., Cod. I.

Nȳsa (Nyssa) -ae, f (Νῦσα) Nísa, Níza

I.

1. mesto v Kariji ob Mesopisu: Plin.; njegovi preb. Nysaeī -ōrum, m Nisájci (Nizájci), Nižáni: Ci. ep.

2. mesto v Palestini, pozneje Scythopolis (zdaj El-Baisan): Plin.

3. mesto in gora v Indiji, kjer je bil vzgajan Bakh: Hyg., Mel., Plin., Iust., qui (sc. Dyonisius) Nysan dicitur condidisse Ci., inde … ad Nysam urbem pervenit Cu., Liber, agens celso Nysae de vertice tigrīs V. Od tod adj.
a) Nysaeus 3 (Νυσαῖος) níški, nisájski: Hydaspes Lucan.; pesn. = bákhovski, Bákhov: chori Pr., thyrsus Sen. tr., Nysaeo palmite Sil., Nysaea cacumina Gauri Sil. z vinom bogati; subst. kot nom. propr. Nȳsaeus (v rokopisih Nisaeus) -ī, m Nisáj, Dionov nečak: N.
b) Nȳsēis -idis, f (Νυσής) ali Nȳsias -adis, f (Νυσιάς) Nisájka, Nižánka, adj. níška: nymphae Nyseides O., Hyg., Nysiadas nymphas … hanc frondem cunis opposuisse ferunt O. (o nimfah, ki so vzgajale Bakha).
c) Nȳsēius 3 (Νυσήιος) níški, nisájski, bákhovski: iuga Nyseia Lucan.
d) Nȳsiacus 3 (Νυσιακός) níški, nisájski, bákhovski: flores M.
e) Nysius 3 (Νύσιος) níški, nisájski: hedera Nysia Plin., Liber Arn.; subst. Nȳsius -iī, m Nisájec, Nižán, Bakhov vzdevek: Ci. = Nyse͡us -eī in -eos, m (Νυσεύς): O. Subst.
a) Nȳsi-gena -ae, m (Nȳsa in genere = gīgnere) v Nisi rojen, níški (nisájski) rojenec: Sileni Cat.
b) Nȳsion (nȳsion) -iī, n (Νύσιον) bot. bršljan: Ap. h.
c) Nȳsus -ī, m Nísos, Bakhov vzgojitelj: Hyg. —

II. žensko ime

1. hči bitinijskega kralja Nikomeda: Suet.

2. Bakhova vzgojiteljica: Hyg., Plin., Suet.

obra ženski spol delo, dejanje; knjiga, spis

obra de agufa (žensko) ročno delo
obra artística, obra de arte umetnina
obra de caridad, buena obra dobrodelno delo
obra literaria literarno delo, knjiga
obra maestra mojstrovina
obra manual ročno delo
obra pía dobrodelna ustanova
a media obra na pol gotov (izdelan)
de obra odločno, dejavno, nasilno
en obra de un mes približno v enem mesecu
¡(ya) es obra! to ni malenkost!
poner por obra, meter en obra izvesti, uresničiti
ponerse a la obra, poner la mano a la obra lotiti se dela
obras pl zgradbe, poslopja
obras públicas javne zgradbe
hacer obras graditi
obras son amores, que no buenas razones dejanja, ne pa lepe besede!

okó (očésa) n

1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta

opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
opraviti nalogo eseguire un compito
opraviti nakupe fare acquisti
opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
opravljati funkcijo coprire una carica
opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

2. combinare, riuscire a fare:
s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

4. pren. esser finito, fallito:
kot igralec je opravil è un attore finito

5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

6. star. vestire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
opraviti s kom ammazzare qcn.
šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
rel. opraviti spoved confessarsi
rel. opravljati službo božjo celebrare la messa

oprsje samostalnik
1. (ženske prsi) ▸ kebelZvezdnica je svoje oprsje zakrila z rokami. ▸ A sztár a kezeivel takarta el a kebleit.

2. (del telesa) ▸ kebel, mellkas
Voznik je z oprsjem udaril ob volanski obroč in ga zlomil. ▸ A sofőr a mellkasával a kormánykeréknek ütődve eltörte azt.
Prijel je otroka in prislonil njegovo drhteče drobno oprsje ob svoje. ▸ Megfogta a babát, és reszkető kis mellkasát a saját kebléhez szorította.

3. (pri živalih) ▸ hátpajzs, tor
Značilnost večine izmed 3200 vrst suhih južin so oči, ki leže na majhni izboklini sredi oprsja. ▸ A 3.200 kaszáspókfaj legtöbbjére a hátpajzs kis dombjain ülő szemek jellemzők.
Večina žuželk ima na oprsju dva para kril, nekatere samo en par kril, nekatere pa so brez kril. ▸ A legtöbb rovarnak két pár szárny van a torján, néhánynak csak egy pár, és vannak szárnyatlanok is.

oprsnik samostalnik
1. (del oblačila) približek prevedka ▸ kantáros nadrág felső részeNadaljevanje modnih zgodb, ki spominjajo na tiste iz osemdesetih let, so hlače z oprsnikom in naramnicami. ▸ Az 1980-as éveket idéző divattörténetek folytatása a kantáros nadrág.

2. nekdaj (moško oblačilo) ▸ mellvért, mellény
Poleg loka, ki je brez merilnih naprav, uporabljam se puščice, oprsnik in ščitnik za roko, tok za puščice ter daljnogled. ▸ Az íjon kívül, amin nincs mérőberendezés, nyílvesszőket, mellvértet és karvédőt, vesszőtartó tegezt és távcsövet használok.

3. nekdaj (žensko oblačilo) ▸ mellény, korzettSamozavestno je v hoji in plesu valovila v kratkem oprsniku in nič daljšem hlačnem krilcu. ▸ Magát riszálva magabiztosan vonult egy aprócska korzettben és egy falatnyi nadrágszoknyában,
Gladka koža ploskega trebuha je gledala izpod kratkega oprsnika, zapetega le z enim gumbom. ▸ Lapos hasának sima bőre kilátszott a rövid mellény alól, amelyet csak egy gomb tartott össze.
Leta 1969 so folklorniki iz Beltincev prišli do novih folklornih kostumov, a so se odločili, "da bodo noše podobne starim, zajemale pa bodo naglavno ruto, oprsnik in predpasnik v štirih pastelnih barvah, značilnih za Prekmurje, moška oblačila pa še nadalje iz domačega platna, le telovniki iz črnega blaga". ▸ 1969-ben a belatinci néptáncosok új népviseletet kaptak, de úgy döntöttek, hogy „a viseletek a régiekhez hasonlóak lesznek fejkendővel, mellénnyel és köténnyel, a Muravidékre jellemző négy pasztellszínben, míg a férfiviseletek továbbra is helyi vászonból készülnek, csak a mellényt készítik fekete szövetből”.

4. (pripomoček za vodenje živali) ▸ hám
Nekateri priporočajo tudi takšno pomoč, da psa privežejo s posebnim pasom ali oprsnikom okrog telesa. ▸ Egyesek azt is javasolják, hogy a kutyát speciális biztonsági övvel vagy a testéhez illeszkedő hámmal rögzítsük.

Orīgō² -inis, f Orígina, žensko ime: H.

oskrúniti to violate; to dishonour; (grob) to desecrate; (svetišče) to profane; to pollute

oskrúniti žensko to rape (ali to ravish) a woman

oskrúniti (-im) perf. ➞ skruniti

1. profanare, sconsacrare, dissacrare; violare:
oskruniti cerkev, grob profanare, violare una chiesa, un sepolcro

2. diffamare, macchiare:
oskruniti dobro ime diffamare il buon nome, la reputazione

3. stuprare, violentare:
oskruniti žensko stuprare una donna

ouvrage [uvraž] masculin delo, obdelava, izdelek; (militaire) obrambne utrdbe, bunker

ouvrage à aiguille žensko ročno delo
boîte féminin à ouvrage skrinjica za šivalni pribor
gros ouvrages stavba v surovem stanju
ouvrage à ciel ouvert dnevni kop (v rudniku)
ouvrage de dames (ženska) ročna dela
ouvrages d'imagination zabavna književna dela
ouvrage manuel, à la machine ročno, strojno delo
ouvrage de référence priročnik
avoir (du) cœur à l'ouvrage z ljubeznijo delati
se mettre à l'ouvrage lotiti se dela

Pācātula -ae, f Pakátula, žensko ime: Hier.

pallēscō -ere -uī (incoh. k pallēre)

1. oblede(va)ti, preblede(va)ti: pallescet super his H. (strmenja, strmeč), curis Pr., in femina Pr. v ljubezni do ženske obledevati = smrtno (silno) zaljubljen biti v žensko, mreti za žensko, zelo hrepeneti po ženski, umbratili vitā pallescere Q., qui timent, sanguine ex ore decedente pallescunt Gell., frons aut pudore obrubescit aut timore pallescit Aug.

2. metaf. rumeneti, orumene(va)ti, porumene(va)ti, zarumeneti, posta(ja)ti rumen, (o)žolteti: pallescunt frondes O., satum palluit auro O. kamen je bil rumeno zlato.

3. meton. v skrbeh biti, strašiti se, bati se, tesno biti komu pri srcu, tesni koga kaj: nullā culpā H., omnes futurā morte pallescunt Aug.

Pāsicompsa -ae, f (gr. πᾶς in κομψός čeden, brhek, urejen) Pazikómpsa = „vsa nališpana“, žensko ime: Pl.

patriarhalen pridevnik
(o načinu družbene ureditve) ▸ patriarchális, apajogúV tej patriarhalni družbi nosimo odgovornost največkat ženske. ▸ Ebben a patriarchális társadalomban mi, nők viseljük a legnagyobb felelősséget.Mislim, da gre za globoko patriarhalno prepričanje, da je treba žensko utišati. ▸ Szerintem mélyen patriarchális meggyőződés, hogy a nőket el kell hallgattatni.

pečáti se (-ám se) imperf. refl.

1. occuparsi di; attendere a; praticare, frequentare:
pečati se s politiko occuparsi di politica
pečati se s pijanci frequentare i beoni

2. avere relazione con, vedersela con:
pečati se z žensko vedersela con una donna

3. star. (meniti se za) interessarsi di

peplum -ī, n ali peplus -ī, m (gr. πέπλον, πέπλος)

1. péplos, velik ženski plašč, dolgo ohlapno žensko oblačilo, nav. brez rokavov: Cl.; poseb. velik plašč Ateninega kipa v Atenah ob panatenajah: Pl., V., Stat.

2. pozneje pri Grkih in Rimljanih péplos, veliko moško vrhnje oblačilo, sploh ohlapno vrhnje oblačilo, vrhnja halja: Lact.

perdido izgubljen; sprijen, pokvarjen, razuzdan

¡está perdido! izgubljen je! z njim je konec!
llevar perdida la cuenta de... ne se več (dobro) spominjati na ...
estar perdido por una mujer smrtno zaljubljen biti v neko žensko
oficina de objetos perdidos urad za najdene stvari
puesto perdido de polvo čisto zaprašen
darse por perdido priznati se za premaganega
es un borracho perdido nepoboljšljiv pijanec je
es un perdido (on) ni nič prida

per-dūcō -ere -dūxī -ductum (per in dūcere)

I.

1. (do cilja ali srečno) pripeljati, privesti, dovesti, spraviti: aliquem Romam L., legionem in Allobrogas perduxit C., aliquem ad Caesarem C., omnes naves incolumes C., bovem ad stabula V.

2. occ.
a) napelj(ev)ati, navrniti (navračati), spelj(ev)ati: aquam Claudiam L. epit., aquam in coloniam Traianus ap. Plin. iun.
b) (zid, jarek, pot, zgradbo, gradnjo) izpeljati, speljati, narediti, napraviti, postaviti, sezidati, zgraditi itd. od … do: a lucu ad montem murum fossamque perducit C., munitiones ex castellis in proxima castella C., viam a Bononiā Arretium L., porticum a portā ad … L.
c) (po)spremiti (spremljati): Dionem Syracusas N.
d) (kot zvodnik komu žensko) privesti, pripeljati, zvoditi, (zvodniško) spraviti skupaj, zapeljati: O., Suet., Lact. idr., Tertia perducta a tibicine Ci., perduci poterat tam pudica? H.
e) (koga kot jetnika v tujo deželo) odvesti, odpeljati: is (sc. Paulus) in Britanniam missus, ut militares quosdam perduceret ausos conspirasse Magnentio Amm.

3. metaf.
a) pripeljati (privesti prignati, dotirati, pritirati) koga, kaj do česa, dognati kaj do česa, pripeljati (privesti, dovesti) koga do česa, spraviti koga do česa, privesti koga k čemu: Varr., Cu. idr., eo rem perduxit N., hominem ad summam dignitatem C. ali ad honores amplissimos Ci. povzdigniti, aliquem ad furorem, ad exitum, ad mortem Ci.
b) spraviti koga k čemu, pripraviti koga do česa, premakniti koga v (na) kaj, k čemu, nagniti (nagibati) koga k čemu, usmeriti (usmerjati) koga k čemu: cum perducere eum non posset N., eo est perductus N. pustil se je nagniti k temu, aliquem ad (in C.) suam sententiam Ci., eos pollicitationibus ad se C. pridobiti si, ad studium sui S., aliquem ad societatem periculi N. da se soudeleži nevarnosti, si dictis nequis perduci, ut vera haec credas Pl.
c) nadaljevati do … , v pass. tudi = trajati do … : (sc. agri colendi studia) ad centesimum annum Ci., orationibus in noctem perductis L., a primā pueritiā usque ad ultimum eius diem familiarem amicitiam Sen. rh., altercationem in serum L.; occ. zavleči (zavlačevati), zatezati, odlašati do (v) … : rem disputationibus ad mediam noctem C. —

II. (po)srkati, vpi(ja)ti, (iz)piti: totum liquorem Arn. poet., poculum continuo haustu Ap. —

III.

1. prevleči, prekriti, (na)maziliti: hinc illud subiit, auro sacras quod ovato perducis facies (sc. deorum) Pers., corpus odore ambrosiae V. z dišečo ambrozijo.

2. s premazom izbrisati, prečrtati: nomen Icti.

Opomba: Sinkop. pf. perduxti (= perduxisti): Mart.