Franja

aviátičen aviátiški flying

aviátičen, aviátiški center flying club
aviátičen, aviátiški častnik flying officer
aviátična šola flying school
aviátičen, aviátiški miting air show
znak aviation badge

aviátičen (-čna -o) adj. (letalski) aeronautico; di, dell'aeronautica:
aviatična šola scuola di aeronautica

aviátičen de aviación

aviatična šola escuela f de aviación

avviamento m

1. usmerjanje, uvajanje, uvod:
avviamento alla carriera medica usmerjanje v zdravniški poklic
testo d'avviamento al comporre uvod k sestavljanju prostih spisov

2. šol.
scuola d'avviamento poklicna šola

3. tehn. pogon:
motorino d'avviamento avtomobilski zaganjalnik, zaganjač

bábiški obstétrical, de sage(s)-femme(s)

babiška šola école ženski spol de sages-femmes

bábiški (-a -o) adj. di, della levatrice; di ostetrica, per ostetriche:
babiška šola scuola per ostetriche

bachillerato moški spol bakalavreat, prva stopnja akademskega dostojanstva; zrelostni izpit, matura

bachillerato elemental nižja srednja šola
bachillerato superior višja srednja šola
bachillerato universitario visoka šola
estudiante de bachillerato srednješolec

bachot [bašo] masculin

1. majhen brod

2. familier bakalavreat, francoska matura

boîte féminin à bachot (péjoratif) (privatna) šola, ki pripravlja za bakalavreat
avoir, passer son bachot imeti, napraviti maturo
réussir, échouer à son bachot uspeti, pasti na maturi

baletn|i [é] (-a, -o) Ballett- (baletni copat der Ballettschuh, baletni mojster der Ballettmeister, baletni večer der Ballettabend, baletna glasba die Ballettmusik, baletna šola die Ballettschule, baletna umetnost die Ballettkunst)
baletno krilce der Ballerinenrock

beuronski [bôjr-] (-a -o) adj. geogr. di Beuron:
um. beuronska šola scuola di Beuron

bisexual

escuela bisexual koedukacijska šola

bogoslovno semenišče stalna zveza
(verska šola za študente) ▸ papnevelő intézet, szeminárium
Sopomenke: veliko semenišče

bólničarski (-a -o) adj. di, dell'infermiere; per infermieri:
bolničarska šola scuola per infermieri

borílski fencing

borílska rokavica fencing glove
borílski učitelj fencing master
borílska šola fencing school

brzoparílen (-lna -o) adj. gosp. a pressione (pentola); žarg. pejor.
brzoparilna šola scuola per somari

casser [kɑse] verbe transitif razbiti, zlomiti, polomiti, razdreti, pokvariti; raztrgati; juridique razveljaviti, ovreči (sodbo, odločbo, poroko, testament); militaire degradirati; odpustiti (iz službe), odstaviti (un fonctionnaire visokega uradnika); verbe intransitif razbiti se, zlomiti se, raztrgati se (nit)

le verre a cassé en tombant kozarec se je razbil pri padcu
se casser zlomiti se, familier utruditi se, (oseba) star, slaboten, betežen postati
à tout casser nepremišljeno, predrzno, noró
un film à tout casser izreden film
conduire sa voiture à tout casser voziti avto z vso brzino
ça coûtera 200 francs, à tout casser to bo stalo kvečjemu, največ 200 frankov
casser une assiette, un verre, une vitre razbiti krožnik, kozarec, šipo
casser du bois (aéronautique, familier) poškodovati se, razbiti se
casser bras et jambes à quelqu'un (familier) popolnoma koga uničiti
se casser le cou, la figure, la gueule, la tête (populaire) vrat si zlomiti, pasti; doživeti nezgodo, nesrečo
casser la croûte jesti, prigrizniti, malicati
se casser les dents sur quelque chose polomiti si zobe na čem
casser la figure, la gueule à quelqu'un (familier) koga na pol pobiti, pretepsti
casser aux gages odpustiti (iz službe)
casser de son grade degradirati
se casser la jambe zlomiti si nogo
casser le morceau (figuré) priznati
casser le morale demoralizirati
se casser le nez pasti na nos, slabo naleteti, spodleteti
se casser le nez à la porte de quelqu'un nikogar ne najti doma; biti odklonjen, zavrnjen
casser les oreilles à quelqu'un na ušesa komu trobiti, oglušiti koga
il en payera les pots cassés moral bo povrniti škodo
casser les pieds à quelqu'un nadlegovati, dolgočasiti koga
casser sa pipe (familier) umreti
casser les prix nenadoma znižati cene
son ressort est cassé on nima nobene volje več
casser du sucre sur le dos de quelqu'un obrekovati koga
casser la tête à quelqu'un (familier) oglušiti, utruditi, omamiti, zmesti, nadlegovati koga
se casser la tête beliti si glavo
se casser la tête contre les murs glavo si ob zid razbijati, figuré obupati, izgubiti vsako upanje, popolnoma obupati
casser les vitres razbiti šipe, figuré ravnati brezobzirno, naravnost povedati svoje mnenje, napraviti škandal
se casser les yeux (familier) oči si (po)kvariti
ne rien se casser (familier) ne si dajati veliko truda, ne se pretegniti
ça ne se casse rien (populaire) to ni nič posebnega
tu nous la, les casses dolgočasiš nas!
il faut casser le noyau pour avoir l'amande, on ne fait pas d'omelette sans casser d'œufs vsaka šola nekaj stane, brez dela ni jela
qui casse les verres les paye kdor povzroči škodo, jo mora tudi plačati
tout passe, tout lasse, tout casse (proverbe) vsake stvari je enkrat konec

celodnev|en [é] (-na, -no) ganztägig
celodnevna šola die Ganztagsschule
celodnevna zaposlitev die Ganztagsarbeit/ Ganztagsbeschäftigung
celodnevni pouk der Ganztagsunterricht
za celodnevno parkiranje für Dauerparker

centre [sɑ̃tr] masculin središče, osredje, center; politique centrum, sredina; žarišče; institut, zavod; sport center

centre d'accueil sprejemni center
centre des affaires poslovno središče
centre anticancéreux onkološki institut
centre d'apprentissage izobraževalni center
centre d'approvisionnement oskrbovalni center
centre civique (mestni) upravni center
centre d'enseignement ménager gospodinjska šola
centre d'études študijski, raziskovalni center
centre de gravité težišče
centre industriel, commercial industrijsko, trgovsko središče
centre d'information informacijski center
centre d'intérêt središče zanimanja
centre de post-cure okrevališče
centre de ramassage nabiralnica, zbiralni center
centre de recherches raziskovalni center
centre de rotation vrtišče
centre urbain mestna telefonska centrala
centre de vacances počitniški dom
avant centre (sport) srednji napadalec
grands centres velika mesta, velemesta
idée féminin centre glavna ideja
au centre de, en plein centre de sredi, v središču
être dans son centre biti v svojem elementu
faire un centre (sport) dati center, centrirati

certificat [sɛrtifika] masculin spričevalo, izkaz; potrdilo; spričevalo o izpitu, ta izpit

certificat d'aptitude, d'assiduité spričevalo o usposobljenosti, o marljivosti
certificat de baptême rojstni list
certificat de complaisance iz uslužnosti narejeno potrdilo, ki le malo ustreza resnici
certificat de bonne conduite, de bonne vie et mœurs nravstveno spričevalo
certificat de décès mrliški list
certificat de démobilisation (militaire) odpustnica
certificat d'emploi izkaz o zaposlitvi
certificat d'études zaključno spričevalo osnovne šole
certificat de fin d'études (šola) odhodno spričevalo
certificat d'indigence ubožno spričevalo
certificat de livraison dobavnica
certificat de maladie bolniški izkaz
certificat de mariage poročni list
certificat de maturité zrelostno spričevalo
certificat médical zdravniško spričevalo ali potrdilo
certificat d'origine potrdilo o izvoru blaga
certificat de résidence potrdilo o bivališču
certificat de scolarité potrdilo o šolanju
certificat de vaccination potrdilo o cepljenju
délivrer, produire un certificat izstaviti, predložiti (pokazati) spričevalo (potrdilo, izkaz)
il me manque un certificat pour avoir ma licence manjka mi en izpit za »licenco« (diplomski izpit)

charte [šart] féminin (ustavna) listina, karta

Charte des Nations Unies ustavna listina Združenih narodov
Ecole féminin des chartes (francoska) arhivarska šola