Franja

relieve [rilí:v]

1. prehodni glagol
olajšati (pritisk itd.); osvoboditi koga (from od, pred)
vojska osvoboditi, rešiti (mesto) obleganja; pomagati, podpirati (reveže itd.); dati duška (svojim čustvom itd.)
vojska izmenjati, zamenjati (stražo)
figurativno razbremeniti, osvoboditi bremena ali tovora; ugrabiti, s silo vzeti; razrešiti, zamenjati, odstaviti koga (z dolžnosti, iz službe), odpustiti; poudariti, naglasiti, poživiti (with s čim, by s pomočjo)
pomiriti (po)tolažiti

2. neprehodni glagol
ločiti se (from od)
odbijati se (against proti, od)

to relieve distress pomagati v stiski
to relieve nature, to relieve oneself izprazniti si čreva ali mehur, opraviti veliko oziroma malo potrebo
to relieve one's feelings dati duška svojim čustvom, olajšati si dušo (srcé)
to relieve s.o. from a duty (responsibility) oprostiti, razrešiti koga neke dolžnosti (odgovornosti)
to relieve a sentry vojska izmenjati stražo
I was much relieved to see... zelo mi je odleglo, ko sem videl...
I was relieved of my purse olajšali so me za (ukradli so mi) denarnico
he relieved me of my work razbremenil me je pri delu
the dress is relieved by trimming okraski poživljajo obleko
to feel relieved čutiti se olajšanega

religion [rəližjɔ̃] féminin vera, religija; verstvo; pobožnost

religion d'Etat državna vera
guerre féminin de religion verska vojna
nom masculin de religion redovniško ime
avoir de la religion biti veren, pobožen
éclairer la religion de quelqu'un poučiti koga
entrer, mettre en religion iti, vtakniti v samostan
se faire une religion, un point de religion dc quelque chose čutiti se absolutno obvezanega za kaj

repicar [c/qu] na drobno sekati; zvoniti, pritrkavati; skupaj udarjati (kastanjete)

repicarse čutiti se užaljenega ali prizadetega; domišljati si, širokoustiti se

répugnance [repünjɑ̃s] féminin odpor, prezir, zaničevanje, stud

avoir de la répugnance čutiti, imeti odpor (à do, za)
avoir une grande répugnance pour le mensonge imeti velik odpor do laži
causer de la répugnance à quelqu'un zbuditi odpor v kom
faire quelque chose avec répugnance z odporom, nerad kaj narediti

répulsion [repülsjɔ̃] féminin, physique odboj; figuré antipatija, odpor, stud, mržnja

inspirer de la répulsion à quelqu'un zbuditi odpor v kom
éprouver pour quelqu'un une répulsion insurmontable čutiti nepremagljiv odpor do koga

repuntar pomorstvo naraščati (voda)

repuntarse začeti cikati (vino); fig čutiti se prizadetega

resentirse [-ie/i-] póčiti, razpoke dobiti

resentirse con (ali contra) jeziti se na
resentirse de (ali por) a/c spet (še) čutiti; nejevoljen biti zaradi; občutljiv biti, občutiti
resentirse del costado imeti zbadanje v bokih

rešpékt (-a) m pog. (spoštovanje) rispetto:
čutiti, imeti rešpekt pred kom avere, provare rispetto per qcn.

reverence [révərəns]

1. samostalnik
spoštovanje (for do)
čaščenje; poklon; ugled
irsko, arhaično, vulgarno & šaljivo prečastiti gospod

save your reverence brez zamere, nikar ne zamerite, oprostite mi
to feel reverence for čutiti spoštovanje do
to hold (to have) in (great) reverence (zelo) spoštovati
to pay reverence to s.o. spoštovati, izkazati spoštovanje komu
to regard with reverence spoštovati, častiti

2. prehodni glagol
častiti (boga); spoštovati

rinascere^* v. intr. (pres. rinasco)

1. spet se roditi, preroditi se

2. spet pognati (rastline); privreti na dan (voda)

3. pren. oživeti; okrepiti se; preroditi se:
sentirsi rinascere čutiti se prerojenega

ripugnanza f gnus, odvratnost; odpor:
avere ripugnanza per qcs. čutiti odpor do česa
ho ripugnanza per la violenza nasilje se mi upira

ripulsione f

1. odpor:
provare ripulsione per qcs. čutiti odpor do česa

2. fiz. odboj, odbijanje, repulzija

sápa (-e) f

1. respiro, fiato, alito:
sapa mu je zastajala gli mancava il fiato
zadrževati, loviti sapo trattenere il respiro, prendere fiato
čutiti nekoga sapo na obrazu sentire l'alito, il respiro di qcn. sul volto

2. venticello, alito (di vento):
večerna sapa venticello serale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na vso sapo a tutta forza, con tutte le forze che hai in corpo
daje, nadleguje ga sapa ha il fiato grosso
na strmi poti jim je pohajala sapa sulla ripida salita gli veniva a mancare il fiato
vpil je, dokler mu ni pošla sapa gridò finché non gli mancò il fiato, fino a restare senza fiato
sapo vzeti, zapreti togliere, mozzare il respiro
spet priti do sape riprendere fiato
hvaliti in grajati v isti sapi lodare e biasimare insieme
povedati kaj v eni, v isti sapi dire qcs. tutto d'un fiato

schuldig

1. kriv (für za); schuldig geschieden ločen kot kriva stran; sich schuldig fühlen čutiti se krivega; jemanden einer Tat schuldig sprechen Recht spoznati (koga) za krivega (česa); sich schuldig bekennen/auf schuldig plädieren priznati krivdo; sich schuldig machen zakriviti, zagrešiti (kaj)

2. dolžen; schuldig bleiben ostati dolžen; schuldig sein biti dolžen; Dank schuldig sein biti dolžen hvaležnost; schuldige Aufsicht dolžno nadzorstvo

schußgeil, schussgeil: schußgeil sein čutiti potrebo po drogi

security [sikjúəriti] samostalnik
varnost, sigurnost, brezskrbnost, mirnost; zaščita (against proti, pred)
jamstvo, jamčenje, poroštvo, garancija; zanesljivost, zaupanje, zaupljivost
trgovina kavcija, zalog, založek; obveznica, zadolžnica; pokritje; porok

securities množina vrednostni papirji, efekti
in security for kot garancija za
without security brez (po)kritja
security bond poroštvena menica
Security Council Varnostni svet (pri OZN)
security risk oseba, ki zaradi svojega političnega mišljenja velja za neprimerno za državno službo
public securities množina državni papirji
security trading trgovina z efekti
to be (to stand) security for s.o. biti porok (jamčiti) za koga
to enjoy security čutiti se varnega
to give security dati kavcijo
to lend money on security posoditi denar na (ne)premičnine

sensible [sénsəbl] pridevnik (sensibly prislov)
senzibilen; občuten, lahkó občutljiv; zaznaven s čuti(li); zavedajoč se; pameten, bister, razumen
figurativno uvideven, razsoden; precejšen, znaten

a sensible decision razumna odločitev
a sensible difference občutna (precejšnja, znatna) razlika
to be sensible of s.th. zavedati se česa, (ob)čutiti kaj
I am sensible of having made a mistake zavedam se, da sem se zmotil (da sem napravil napako)

sēnso m

1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut

2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade

4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn

5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem

6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena

sentir [ie/i] ob-, za-čutiti; zaznati, zapaziti; obžalovati; meniti, imeti za (kaj); slišati

sentir de muerte zelo obžalovati
sin sentir nezavedno, podzavestno, ne da bi opazil
siento mucha alegría zelo me veseli
siento mucho frío zelo me zebe
siento miedo strah me je, bojim se
sentir mucha sed zelo sem žejen
lo siento mucho zelo mi je žal, zelo obžalujem
siento con él sočustvujem z njim
le hizo sentirlo dal mu je to čutiti
sentirse (po)čutiti se; dišati po čem; dobiti razpoke (zid)
sentirse enfermo (ali malo) bolnega (slabo) se počutiti
sentirse malo de cabeza imeti glavobol
sentirse poeta čutiti se poklicanega za pesnika; imeti pesniško žilico
sentirse con fuerzas čutiti se (dovolj) močnega
eso le dará que sentir to ga bo drago stalo, to bo obžaloval
me siento muy obligado zelo sem hvaležen
se sienten pasos slišijo se koraki

shaky [šéiki] pridevnik (shakily prislov)
tresoč se, drgetajoč, drhteč; majav, klecav; šibak, slaboten; pretresen; omahljiv, nesiguren, nezanesljiv; (les) razpokan

shaky courage majav, omahljiv, nezanesljiv pogum
a shaky firm nezanesljiva, netrdna firma
a shaky hand tresoča se roka
he is shaky in French on je šibak v francoščini
shaky on one's pins sleng netrden, nesiguren na nogah
to feel shaky ne se čutiti trdnega na nogah, slabo (slabotno) se počutiti
my memory is shaky moj spomin ni zanesljiv