Franja

O, o, štirinajsta črka latinske abecede = gr. ο, ω. . — Kratica za optimus, omnis idr. v raznih sklonih.

valón, -ona valonski

U valón (črka) w
valón m Valonec; valonščina
valónes pl hlače hlamudrače, pumparice

phonetic [founétik] pridevnik (phonetically prislov)
fonetičen

phonetic character znak za glas, črka, pismenka
phonetic transcription fonetična pisava

písan écrit ; (raznobarven) de diverses couleurs, de couleurs variées, diapré, multicolore, bariolé , figurativno panaché, bigarré, varié

pisano blago étoffe ženski spol diaprée
pisana črka lettre ženski spol écrite, caractère moški spol écrit
pisana družba société ženski spol très bigarrée (ali hétéroclite)
pisana glasba musique ženski spol variée ženski spol
pisana mati belle-mère ženski spol, familiarno belle-maman ženski spol, marâtre ženski spol
pisano perilo linge moški spol de couleur
pisana pravica droit moški spol écrit
pisana srajca chemise ženski spol bigarrée
pisani trakovi rubans moški spol množine multicolores
pisano se gledati se regarder de travers, être en froid (ali en mauvais termes, à couteaux tirés) avec quelqu'un, avoir des rapports tendus avec quelqu'un
pisano narediti bigarrer
pisano slikati barioler
napraviti pisano diaprer, panacher
postati pisan panacher

plomb [plɔ̃] masculin svinec; svinčenka, šibra; plomba (na prtljagi ipd.)

plomb (de sonde) grezilo, svinčnica
plomb (fusible) él varovalka; typographie črka
à plomb navpično; neposredno
de plomb svinčen (tudi figuré)
plomb de chasse šibra
mine féminin de plomb grafit
soleil masculin de plomb tlačeča sončna vročina
sommeil masculin de plomb globoko in težko spanje
c'est du plomb to je težko ko svinec
avoir du plomb dans l'aile biti v zelo slabem telesnem in duševnem stanju
n'avoir pas de plomb dans la tête biti (pre)lahkomiseln
(familier) avoir un plomb sur l'estomac imeti slabo prebavo

podvojíti (re)doubler, porter au double

podvojiti čuječnost redoubler de vigilance
podvojiti korak doubler le pas
podvojiti se v vrednosti doubler de valeur
podvojena črka lettre ženski spol double

prōnūntiātiō -ōnis, f (prōnūntiāre)

1. javno oklicevanje, javni oklic, javni razglas, javno oznanilo (naznanilo): qua pronuntiatione facta … omnes Uticam relinquunt C.; occ.
a) sodniški izrek, (raz)sodba: Ci., Petr., pozni Icti.
b) glasnikovo oklicevanje, razglašanje, naznanjevanje, oznanjevanje, razglasitev, naznanitev, razglas, oglas, naznanilo: Val. Max.

2. izražanje, govor: Icti., cuius opera Graeca pronuntiatione strategemata dicuntur Val. Max.; occ.
a) (po)stavek ali (iz)rek (v logiki), podména, mnenje, domneva: quid est, cur non omnis pronuntiatio aut vera aut falsa sit Ci.
b) predavanje, izvajanje, govorjenje, deklamiranje, deklamacija, recitiranje, podajanje: Q., Plin. iun., Corn., Val. Max.
c) meton. posamezna izgovorjena črka, glas: elementa proprie dicuntur ipsae pronuntiationes Prisc.

prosthesis, acc. -in, f (gr. πρόσϑεσις) in prothesis, acc. -in, f (gr. πρόϑεσις) glasovni predložek, pro(s)téza, predtik, slovnična figura, če se kaki besedi spredaj pritakne kaka črka ali zlog (npr. gnatus, tetuli namesto natus, tuli): Serv., slovničarji.

prothesis, acc. -in, f (gr. πρόϑεσις) glasovni predložek, protéza, predtik, slovnična figura, če se kaki besedi spredaj pritakne kaka črka ali zlog (npr. gnatus, tetuli namesto natus, tuli): Serv., slovničarji. — Soobl. prosthesis -is, f, gl. prosthesis.

Pȳthagorās -ae, acc. -am in -ān, m (Πυϑαγόρας) Pitágora, grški filozof z otoka Samos, ki se je, potem ko je prepotoval Egipt in Grčijo, okrog l. 540 naselil v Spodnji Italiji (v Krotonu in Metapontu) ter tam ustanovil filozofsko šolo, ki je po njem nosila tudi ime: L., Ci., Mart., Ap. idr. Kot začetnik nauka o preseljevanju (metempsihozi) duš je trdil, da je živel že za časa trojanske vojne v podobi Evforba (Euphorbus, Εὔφορβος); od tod Pythagoras renatus H. in Panthoides (gl. Panthoidēs) H., littera Pythagorae Pers., Lact. črka Y (gr. υ, Υ), s katero je Pitagora baje primerjal različni življenjski poti čednosti (kreposti) in pregrešnosti = bivium Pythagorae Aus. — Od tod adj.

1. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) (Πυϑαγόρειος) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: brassica Ca., dogma Lab. ap. Prisc., somnia H., pavo Pers. (Enij je namreč v svojih pesmih omenil, da je v sanjah izvedel, da se je Homerjeva duša preselila v pava in potem prešla v njega (Enija) samega), mos Plin.; subst. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) -ēī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Varr., Ci.

2. Pȳthagoricus 3 (Πυϑαγορικός) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: libri L., philosophia Plin., schola Sen. ph., disciplina Boet.; subst. Pȳthagoricus -ī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Sen. ph.; v pl.: Lact., Hier., Ambr., Boet.

quadrō -āre -āvī -ātum (quadrus)

1. trans. narediti (delati) kaj štirikotno (štirioglato, na štiri ogle): abies atque pōpulus ad unguem quadrantur (se obsekavata) Col., metaf. kako stvar somerno (skladno) uravna(va)ti, prav dovršiti (dovrševati), dopolniti (dopolnjevati): quadrandae orationis industria Ci. iskanje skladnega (umerjenega) zaključka za govor, pars quadrat acervum H. dopolnjuje = vzpostavlja polno število (4000 talentov).

2. intr. biti štirioglat, sestavljati (tvoriti) štirikotnik, zlagati se v štirikotnik: omnis in unguem arboribus positis secto via limine quadret V. (gl. quīncūnx); metaf. skladati se, stikati se, prilegati se, ujemati se, spodobiti se, pristajati (pristovati): opus est scire, quod quoque loco verbum maxime quadret Q., coniunctio quadrat Ci., omnia in istam (sc. mulierem) quadrare apte videntur Ci. se ji prilega (namreč Klodiji; gl. pod quadrantārius), quoniam tibi ita quadrat Ci. je zate prikladno, quo modo sexcenta eodem modo quadrarint Ci. — Od tod

I. pt. pr. quadrāns -antis, m (gl. quadrāns). —

II. pt. pf. quadrātus 3

1. razčetverjen, štirikoten, štiriogeln, štirioglat, četverokoten, četveroogeln, četverooglat, kvadraten: turris Lucr., pes Q., Plin., Col. kvadratni čevelj, figura Plin. štiriogelnik, kvadrat (štirjak), saxum (kolekt.) L., Plin. iun. idr. ali lapis (kolekt.) Varr. ap. Plin., Sen. ph. kvadratni kamni, kvadri, later (kolekt.) Varr. fr., littera Petr. velika črka (začetnica), sestavljena iz štirioglatih črt, numerus Gell. kvadratno število, versus quadratus Gell. ali versus quadrato numero factus Gell. tetrámeter (četveromer), osmero- ali sedmeročlen verz, ker ima po gr. načinu štiri člene (tj. osem lat.), Roma Enn. ap. Fest. (po zgledu etruščanskih mest) v obliki štirikotnika zidani (stari) Rim, pallium Petr. na štiri vogle (škrice, roglje), regula C. štirioglata letev (latva), agmen Varr. ap. Serv., Ci., S., L., Hirt., Cu., Tib., Sen. ph. ali exercitus Ca. ap. Non. v obliki vzporednika (paralelograma), tj. v bojni razporeditvi korakajoča vojska; occ. (po postavi) someren, skladen, čokat, srednje postave (naspr. gracilis, obesus): corpus Cels., boves, oves, canis, verres, gallinae Col., statura Suet. srednja postava, signa Plin.

2. metaf. (o govoru) dobro strnjen, lepo (skladno, umerjeno) sestavljen, skladen, umerjen, jedrnat: lēvis et quadrata compositio (sc. verborum) Q., quod ex illis conficitur, aut quadratum aut solutum erit Q., facile est, ubi omnia quadrata currunt Petr. če vse teče v tako lepem redu. — Od tod subst.

1. quadrātum -ī, n
a) štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat, štirjak: Q., dimensio quadrati Ci., in quadratum Plin. ali per quadrata Col. na štirikotnik, mutat quadrata rotundis H.
b) kot astr. t.t. kvadratni položaj planetov (premičnic): ea … illi (= astrologi) … quadrata nominant Ci., in quadrato solis dividua est (sc. luna) Plin.

2. quadrātus -ī, m = quadrātum -ī, n: Cass.

rhō, n indecl. (gr. ῥῶ) grška črka ró: (Ῥ, ῥ = R, r): ut Demosthenem scribit Phalereus, cum rho dicere nequiret Ci., et rho litterae, quā Demosthenes quoque laboravit, labda succedit Q., et Rho quod Graeco, mutabitur in Latium — P Aus.

rímski (-a -o) adj.

1. hist. romano:
rimski imperij impero romano
rimski nos naso romano
rimska volkulja lupa romana
polit. rimski pozdrav saluto romano, fascista
rimsko pravo diritto romano

2. (ki se nanaša na današnji Rim) romanesco, romano; ekst. capitolino:
rimska kuhinja cucina romana
lingv. rimsko narečje dialetto romanesco

3. rel. (rimskokatoliški) (cattolico) romano, di Roma:
rimska in pravoslavna cerkev la Chiesa di Roma e la Chiesa ortodossa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. rimska beseda, rimski izraz romanismo
hist., muz. rimska bojna trobenta buccina
astr. Rimska cesta Via lattea
tisk. rimska črka carattere romano
rimska tehtnica stadera
mat. rimske številke numeri romani
hist. rimski limes il limes romano
šport. rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana

romain, e [rɔmɛ̃, ɛn] adjectif rimski

Romain, e masculin, féminin Rimljan, -nka; féminin (= laitue féminin romaine) rimska solata; féminin (= balance féminin, bascule féminin romaine) rimska tehtnica
caractère masculin romain (typographie) latinska črka
chiffre masculin, droit masculin romain rimska številka, rimsko pravo
Eglise féminin catholique, apostolique et romaine rimskokatoliška Cerkev
caractères masculin pluriel romains rimske, pokončne črke
empereur masculin romain rimski cesar
être bon comme la romaine biti predober (in izkoriščan); biti v položaju, ki utegne biti nevaren, usode poln
travail masculin de Romain dolgotrajno in težko delo

romano¹

A) agg.

1. hist. rimski, starorimski

2. rimski:
fare alla romana gost. plačati vsak zase
il diritto romano rimsko pravo
saluto romano rimski pozdrav (v fašistični Italiji)

3. relig. rimskokatoliški; rimski:
rito romano rimskokatoliški obred

4. tisk
carattere romano rimska črka
numeri romani rimske številke

B) m (f -na)

1. Rimljan, Rimljanka; prebivalec, starega, današnjega Rima:
romano di Roma star Rimljan, Rimljan že vrsto rodov

2. jezik rimsko narečje

salūtāris -e, adv. salūtāriter (salūs) zdravju koristen, zdravilen, hasnovit, koristen, dober za zdravje, zdravilno učinkujoč, blagodejen, blagonosen = v prid, uspešen (naspr. nocens, mortifer, perniciosus, pestifer): COL., Q., SEN. PH., PLIN. IUN., AMM., ARN., potio CU., calor CI., herbae O., ars H. zdravništvo, zdravilstvo, res CI., tuus videlicet salutaris consulatus, meus perniciosus? CI., oratio salutaris, exemplum salutare L., salutariter armis uti CI., quinque consulatus salutariter rei publicae administrati VAL. MAX.; z dat.: COL., PLIN., Q. idr., consilium salutare utrique CI., hominum generi cultura agrorum est salutaris CI., nihil nobis salutarius CI.; z ad: PLIN. idr., illud ad firmandam vocem salutare CI., cur stella Iovis aut Veneris coniuncta cum Luna ad ortus puerorum salutaris sit CI. ugodna; s contra: herba Britannica ... salutaris ... contra anginas et contra serpentes PLIN.; redko o osebah: agri ipsi tam beneficum, tam salutarem, tam mansuetum civem desiderunt CI. za občo blaginjo skrbnega; tako tudi: bonus et salutaris princeps SUET.; occ.: salutaris littera CI. blagonosna črka (tj. črka A kot kratica za absolvo „oproščam“ na glasovnicah sodnikov; naspr. littera tristis, tj. črka C kot kratica za condemno „obsojam“); salutaris digitus SUET., M. kazalec (morda tako imenovan, ker se uporablja pri pozdravljanju: salūtō -arē). Subst.

1. salūtāre -is, n rešitev, rešilo, rešilno sredstvo, rešilna bilka: VULG., ECCL.

2. salūtāria -ium, n
a) zdravila, leki: pro salutaribus mortifera conscribere CI. (o zdravniku).
b) darila za ozdravitev: TERT.
c) salutaria habere AP. na zdravje piti. – Salutaris v zvezi s kakim subst. kot adj. propr. Collis Salutaris VARR. Blaginjin grič (grič boginje Blaginje, eden izmed štirih vrhov Kvirinala), Porta Salutaris FEST., P. F. Blaginjina vrata (vrata boginje Blaginje ob Kvirinalu; na vrhu je imela Blaginja (Salus) svetišče, od tod ime vrha in vrat), Iuppiter Salutaris (= Ζεὺς Σωτήρ) CI. Jupiter rešitelj; prim.: qui (sc. Iesus) dicitur Latine salutaris (blagonosnik, zveličar) sive salvator (rešitelj) LACT.

Opomba: Superl. maxime salutāris ali saluberrimus.