Franja

Zadetki iskanja

  • péskanje

    čistiti s peskanjem décaper au jet de sable
  • počístiti (-im) perf. ➞ čistiti pulire, ripulire, nettare, sbrattare, spazzare
  • próga line; stripe, streak; route; (črnavka, modrica) weal

    železniška próga railway line, railway track; ZDA railroad line
    enotirna próga single-track line
    dvotirna próga double-track line
    glavna próga main (ali trunk) line
    stranska próga branch line
    ozkotirna próga narrow-gauge railway; (za premikanje vagonov itd.) sidings pl
    lokalna próga local line
    krožna próga circular (ali circle) line
    nadzemeljska próga elevated railway
    podzemeljska ž. próga (v Angliji) underground (railway), tube, ZDA subway
    ladijska próga steamship line
    zobata ž. próga rack railway, ZDA cogwheel (ali cog) railway
    zračna próga air line
    žična próga cable railway, funicular
    próga za tek šport track, lane
    notranja próga šport inner lane
    čistiti železniško prógo to clear the line
    črn z rumenimi prógami black with yellow streaks
    zebrine próge zebra's stripes
  • pulizia f

    1. čistoča, higiena:
    pulizia personale osebna čistoča

    2. čiščenje:
    donna delle pulizie snažilka
    fare pulizia pren. očistiti, sprazniti
    fare le pulizie čistiti stanovanje
  • pūrus 3, adv. -ē, starejše pūriter (prim. skr. pávatē in punā́ti (on) čisti, pūtaḥ čist, pū́tiḥ čiščenje, pavitár- čistilec, gr. πῦρ = got. fōn (z gen. funins) = fūir in fiur = nem. Feuer ogenj, stvnem. fowen čistiti, vejati žito, lat. pūrgō = pūr-igō, putus, putō, piūs)

    I.

    1. čist, očiščen, snažen, čeden: aedes Pl., manus Tib., unda V., aqua H., fons Pr., lympha Sil., humus Ci. očiščena, solum Cu., hasta Stat. neomadeževana (s krvjo), vitrum Mart., aurum Plin. očiščeno, brez primesi (žlindre, trosk), hostiae Plin. čiste, purissima mella V., pure eluere vasa Pl., pure lauta corpora L., puriter transfundere aquam in alterum dolium Ca., puriter lavit dentes Cat., quam (sc. corporis partem) purius oscularetur Sen. ph., quam mundissime purissimeque fiat Ca.

    2. čist = svetel, jasen, veder: aëre purior ignis O., aër (naspr. crassus) Ci., sol H., nox V., dies Cl., dies purissimus Plin. iun., purior spiritus (zrak) Front., purissima aetheris pons Ci., purius splendere V., H.; subst. n.: per purum V. skozi čisti zrak, per purum tonantes egit equos H. čez jasno nebo.

    3. metaf. čist = brez kakega dodatka, gol, prost, nespremenjen: hasta goli držaj, golo ratišče (brez železne osti) kot znak (gr. σκῆπτρον)
    a) vladarjev in svečenikov: V., Pr.
    b) kot častna nagrada zaslužnim vojakom: Suet., genae Sen. tr. brez brade, ceterum argentum purum, duo pocula cum emblemate Ci. brez reliefne podobe, gladka (srebrnina); tako tudi corona Vitr. ali lanx pura Icti. (naspr. caelata), parma V. prosta, neokrašena, brez znakov (naspr. picta), vestis V. ali toga Ph., Plin. brez škrlatnega obšiva = bela, membranae, chartae Icti. nepopisan(e) (naspr. scriptae), vasa Col. nezasmoljeno posodje, locus L. ali ager O. ali campus V., L. neobdelan(o), nezasajen(o), odprt(o), purus ab arboribus campus O. brez dreves, puri aliquid ab humano cultu soli L. nekaj neobdelanega sveta brez človeških bivališč; tudi gol = čist, nemešan, prvoten, enostaven, preprost, naraven, pristen, sam po sebi: nardum Tib., unus purusque ignis Lucr., esse utramque sibi per se puramque necesse est Lucr., quae invideant pure apparere tibi rem H. gola, brez odeje (pregrinjala); subst. pūrum -ī, n čisti dobiček: quid possit ad dominos puri … pervenire Ci.

    4. akt. = čisteč: sulfur Tib.

    II. pren.

    1. čist = jasen: fides (prepričanje) Gell. (naspr. turbida nejasno).

    2. čist = brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, nedolžen, brez krivde, pošten, svet: purus aetherius sensus V., castus animus purusque Ci., animus purus et integer Ci., animam puram conservare Ci., pura mens Ci., vitā et pectore puro H., consulem purum piumque deis visum L., estne quisquam, qui tibi purior esse videatur Ci., purum corpus Plin. iun., manus H., V., Suet. idr., purum piumque duellum Formula vetus ap. L. pravična in poštena, purae noctes (naspr. spurcae noctes) Pl., dies Isidis Pr., pure et caste deos venerari Ci., pure acta vita Ci., puriter vitam agere Cat., pure a matronis sacrificatur L., mens ab omni labe pura Sen. ph.; s samim abl.: forum caede purum Ci., purum vitio cor H.; pesn. z gen.: sceleris purus H. (prim. gr. καϑαρόρτινος).

    3. kot relig. t.t.
    a) = profanus neposvečen, nesvet, posveten, profán: Icti., domus ab ista suspicione religionis tam vacua atque pura Ci.
    b) od ljudi in živali neoskrunjen, neomadeževan, nepohojen: locus L. (naspr. locus detestabilis).
    c) z opravljenim pogrebom očiščen, žalovanja oproščen (prost): familia Ci., exspectat puros pinea taeda dies O. nežalovalne, vesele; pesn. act. očiščujoč (v verskem, nabožnem pomenu), greh oproščujoč (oproščajoč): arbor (= smreka) O.

    4. (o jeziku)
    a) čist, nepopačen, nespakedran, brez napak(e): pura et incorrupta consuetudo (naspr. vitiosa et corrupta consuetudo) Ci., tersior et purus magis Horatius (naspr. fluit lutulentus Lucilius) Q. čist = slehernemu razumljivejši (umevnejši), pure et emendate loqui Ci., purissime loqui Gell.
    b) (kot ret. t.t.) preprost, brez okrasja (lepotičja), neumeten, neizumetničen: Gell., oratio Ter., dicendi genus Ci., historia Ci., sermo C. fr., Q., Plin. iun., quid pure tranquillet H. naravnost, dočista.

    5. (kot jur. t.t.) čist, brezpridržkoven (brez pridržka), brezzadržkoven (brez zadržka), brezugovoren (brez ugovora), brezpogojen: iudicium Ci., causa, libertas Icti., pure stipulari Icti., deberi sive pure sive in diem sive sub condicione Icti.

    Opomba: Star. superl. pūrimĕ: [purime tetinero pu]rissime tenuer[o] P. F.
  • re-pāstinō -āre -āvī -ātum (re in pāstināre)

    1. (zopet, znova) prekopa(va)ti, (zopet, znova) okopa(va)ti, (pre)lopatati, (pre)lopatiti: Afr. fr. idr., silices Ca. fr., agrum Plin., vineas Col.; abs: altius Varr.; subst. pt. pf. repāstinātum -ī, n (sc. solum) zopet prekopana (okopana, prelopatana) zemlja: Col., Plin.; metaf.: ungues Tert. (o)čistiti, (o)snažiti, (o)čediti.

    2. pren.: usum divitiorum repastinare Tert. omejiti, vitam Tert. obnoviti.
  • ríba (-e) f

    1. pesce; pog. lasca:
    loviti ribe pescare
    gojiti ribe allevare i pesci
    predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
    čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
    pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
    pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
    pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
    pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
    iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
    riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
    morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
    bela, plava riba pesce bianco, azzurro
    jata rib branco di pesci
    sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
    mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
    ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
    pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
    pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
    pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
    velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
    pren. velika riba pezzo grosso
    pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
    astr. Ribi Pesci
    električne ribe pesci elettrici
    ribe selivke pesci migratori
    leteče ribe pesci volanti, esoceti
    ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
    riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo

    2. tisk. pesce, salto di composizione
    PREGOVORI:
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
  • sauber čist (tudi figurativ, Lösung, Hände, Weste); sittlich: čednosten; (fehlerlos) brez napak; (hübsch) lep; figurativ ironisch dičen; sauber machen očistiti, čistiti
  • scarīfō (scarīphō) -āre -āvī -ātum (tuj. σκαριφάομαι, σκαριφεύω) (u)raziti, raniti, (o)prasniti, (o)praskati, (s)praskati, (raz)parati, (raz)brazdati: CA., COL. idr., gingivas PLIN., dentes PLIN. (o)trebiti si, (o)čistiti si, hoc (sc. osse) scarifari dolorem … demonstrant PLIN. da praskanje s to (kostjo) prežene bolečino.
  • sneg1 [é] moški spol (-a, ni množine) der Schnee (drseči Gleitschnee, globoki Tiefschnee, gnili Faulschnee, kompaktni/sprijeti/strnjeni/utrjeni/vezani Festschnee, Kompaktschnee, lepljivi/lepki Pappschnee, mehki Weichschnee, mrzli Kaltschnee, nabiti/naphani Packschnee, Pressschnee, nesprijeti/rahli/sipki Lockerschnee, novi/novozapadli Neuschnee, plovni/tekoči Schwimmschnee, puhasti Wildschnee, rdeči Blutschnee, spomladanski Frühjahrsschnee, Frühlingsschnee, Sulzschnee, stari Altschnee, suhi Trockenschnee, vlažni/južni Feuchtschnee, Nassschnee, živi Triebschnee)
    nakodrani sneg Windrippen množina, Windrippeln množina, Schneerippeln množina
    živi sneg (vejavica) die Schneedrift, (nizka vejavica) das Schneefegen, (visoka vejavica) das Schneetreiben
    … snega Schnee- (pritisk der Schneedruck, gostota die Schneedichte, krpa/zaplata der Schneefleck, plastovitost die Schneeschichtung, teža/breme die Schneelast, osipanje die Schnee-Entladung, polzenje das Schneekriechen, prestrezanje/zadrževanje der Schneerückhalt, sposobnost zadrževanja das Schneerückhaltevermögen)
    plaz … snega die -schneelawine (drsečega Gleitschneelawine, kložastega Schneebrettlawine, mokrega Nassschneelawine, novega Neuschneelawine, sprijetega Festschneelawine, Kompaktschneelawine, suhega Trockenschneelawine)
    … za sneg Schnee-
    (očala die Schneebrille, lopata die Schneeschaufel)
    stari sneg Altschnee, alter Schnee
    svež sneg junger Schnee, Neuschnee
    sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
    sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein
    lopata za sneg die Schneeschippe, der Schneeschieber
    kup snega der Schneeberg
    kidanje snega das Schneeschippen, Schneeschaufeln, Schneeräumen
    ločnica večnega snega die Schneegrenze
    plast snega die Schneeschicht
    plug za pluženje snega der Schneepflug
    dež pomešan s snegom der Schneeregen
    veliko snega große Schneemengen
    višina snega die Schneehöhe
    čistiti/plužiti sneg (den Schnee) räumen, die Straße räumen
    kjer je vedno dovolj snega schneesicher
    spolzek zaradi snega schneeglatt
    z malo snega schneearm
    z veliko snega schneereich
    ki se upogiba pod snegom schneebeladen
    pokrit s snegom schneebedeckt
    odrezan zaradi snega eingeschneit
    prekriti s snegom einschneien
    smrt v snegu der weiße Tod
    figurativno lanski sneg Schnee von gestern
  • solvō -ere, solvī, solūtum (iz *sĕ-luō; *sĕ- = sē = sēd [gl. sēd in prim. so-cors] in luere = gr. λύω razvezujem)

    I.

    1.
    a) (nežive stvari) razvezati (razvezovati), odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), razrešiti (razreševati), odpreti (odpirati), spustiti (spuščati), razpustiti (razpuščati), odpe(nja)ti, odstraniti (odstranjevati), razkleniti (razklepati): crinalīs vittas V., nostra de fronte corollas Pr., capillos, crines O. razpustiti, crines soluti ali soluti crines H., Tib., crinem (gr. acc.) de more solutae V., casside solve comas O., solvere a corpore brachia ali nexus O., nodum H., solutis Gratiae zonis H. razpasane, solvere tunicas Tib., sinūs V., vela V. razpeti, lapsae nullo solvente catenae O. čeprav jih ni nihče razklenil, solvere frenum Ph., laqueos Plin. iun., vincla iugis Tib., vinculum epistulae Cu., epistulam Ci. ep., N. razvezati = odpreti, fasciculum Ci. ep., cistulam Pl., pharetram O., ergastula Brutus in Ci. ep., C. odpreti = sužnje izpustiti iz kaznilne delavnice, venam cultello Col.; pesn.: ora O. odpreti usta, silicem radicibus V. utrgati. Kot agr. t.t.: iuga tauris solvere V. sneti; od tod meton.: equûm fumantia colla solvere V. sneti jarme s kadečih se konjskih vratov; kot medic. t.t.: solvere alvum, ventrem Cels., Col., Plin. (o)čistiti trebuh, linguam Sen. tr. spodrezati; kot navt.t. t.: solvere funem V. ali naviculae funem Hier. ali a stipite funem O. odvezati sidrno vrv (sidrnjak); od tod solvere ancoram Ci. ep. dvigniti (dvigati, dvigovati) sidro = odriniti, odjadrati, solvere navim Pl. ali naves C., N. ali retinacula navis O. ali phaselon H. ali ratem O. ali rates litore, puppes a litore Lucan. ali classem Pr. ali funem arenā Pr. odvezati (odvezovati) (od) = odriniti (odrivati), odjadrati; v tem pomenu tudi solvere vela Pr. ali oram Q.; v pass.: e portu navis solvitur Pl., soluta navis H.; occ. (abs.) = odriniti (odrivati), odjadrati: milites … a terra solverunt (sc. naves) C., Alexandriā solvere Ci., ex potu solventibus praecipere Ci.; o ladjah samih = odpluti: naves (nom.) ex portu solverunt C.
    b) (živa bitja) odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), razrešiti (razreševati), okove (spone) komu odvze(ma)ti ali razkleniti (razklepati): solvite istum Pl., reus solutus causam dicit, testīs vinctos attines Pl., iube solvi (sc. vinctum) Ter., vincti solvantur Ci., solvite me pueri V., ipse deus me solvet H., solvere canem Ph., solve senescentem equum H. izprezi, leones soluti (naspr. alligati) Sen. ph.

    2. metaf.
    a) kot trgovski t.t. plačilo, plačilno obveznost razvez(ov)ati = dolg (dolgove) odpraviti (odpravljati), znebi(va)ti se dolga (dolgov), dolg (dolgove) poravnati (poravnavati), plač(ev)ati, izplačati (izplačevati), poplačati (poplačevati): aes alienum S., pecuniam non debitam mulieri Ci., creditas pecunias C., pecunias creditoribus Plin. iun., decem minas Pl., nummos Ci., civitatibus pro frumento nihil Ci., litem aestimatam (globo, kazen, kaznino) populo N., de meo Plin. iun., pretium operae praeceptori Sen. ph., pretium ex fisco Eutr., dotem matri Dig., impensam aedificiorum Dig., dies solvendae pecuniae Amm., Icti. plačilni dan; abs.: solvere ab aliquo Pl., Ci. plačati po kom (npr. po menjalcu), qui pro vectura solveret Ci. ep., solvendo (dat.) non esse Ci., Q. (Decl.) ali (redkeje) ad solvendum non esse Vitr. biti plačilno nezmožen (nesposoben) = solvendo aeri alieno non esse L.; solvere creditoribus Sen. ph., in solutum ali pro soluto accipere Sen. ph., Dig. kot plačilo preje(ma)ti; včasih z osebnim obj.: solvere aliquem Pl. izplačati koga, plačati komu; tudi v pass.: si litis contestandae tempore solutus fuisset Dig. Pren. plačati (plačevati), poplačati (poplačevati) kaj (s čim) = da(ja)ti, opraviti (opravljati), izkazati (izkazovati), (iz)vršiti (izvrševati), držati = izpolniti (izpolnjevati), vrniti (vračati), povrniti (povračati) ipd.: operam Dianae Afr. ap. Non., digna pro laudibus praemia V. za slavna dejanja dati primerno nagrado, dostojno nagraditi, poenas Cu. trpeti kazen, biti kaznovan, vobis illae iustae … et debitae poenae solutae sunt Ci. zaradi vas je pretrpel ono pravično in zasluženo kazen, zaradi vas ga je zadela ona pravična in zaslužena kazen, magnis iniuria poenis solvitur O. s hudimi kaznimi se poplača (storjena) krivica, za (storjeno) krivico se trpijo (je treba trpeti) hude kazni, condemnatus … capite solvit S. je plačal z glavo (z življenjem), iam soluto supplicio Antonius ap. Ci. po že izvršeni kazni, quae polliceris, erunt mihi pergrata, si solveris Ci., solvere vota N., V., vota, quae numquam solveret Ci., grates Dianae solvere Vell. zahvaliti (zahvaljevati) se Diani, neque tu verbis solves umquam, quod mihi re male feceris Ter. in tega nikdar ne poravnaš z besedami, exsequiis rite solutis V. spodobno opravivši pogreb = po spodobno opravljenem pogrebu, omnia iusta paterno funeri solvere Ci., omnia solvere funeris umbris V. izpolniti vse dolžnosti (obveznosti) do sence mrtvega (prijatelja), cupido Caesarem invadit solvendi suprema militibus ducique T., solvere beneficia Caelius in Ci. ep.; poseb. pogosto fidem solvere Ter., Plancus in Ci. ep., O., Fl., posamezno tudi se fide solvere Val. Max. držati besedo, izpolniti obljubo, biti mož beseda, voti fidem solvere O. zvesto izpolniti besedo (obljubo).
    b) koga česa odvezati (odvezovati), oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), ote(va)ti: Corn. idr., ea lege totus etiam ordo solutus ac liber est Ci., solutus legibus H., eos et crurā et negotio solvere Ci., religione civitas solvatur Ci., rem publicam religione solvere L., voto civitatem solvere Iust., me tener solvet (sc. voto) vitulus H., crimine nefario solutus Ci., somno solutus sum Ci., quae (sc. via) mihi reddat eum vel eo me solvat amantem V., carminibus (abl. instrumenti) solvere mentes (sc. curis = ljubezenskih skrbi) V., quis te solvere Thessalis magus venenis (abl. instrumenti) … poterit … ? H. rešiti ljubezenskih bolesti (muk, ljubezenskega trpljenja), ut me longa gravi solvat amore via Pr., solve metu patriam Pr., solvent formidine terras V., longo solvit se Teucria luctu V., solve me dementiā H., Pelea Phoci caede per Haemonias solvit Acastus aquas O., nec populos solvo V. ne izvzemam, numeri lege soluti H. svobodni ritmi, ut si solvas „postquam Discordia taetra … “ H. če razvežeš v prozo = predevaš (besede v verzih); v negativnem pomenu razvezati (razvezovati), sprostiti (sproščati), razbrzdati (razbrzdavati) kaj: cupiditates Cu., linguam ad iurgia O. stegniti jezik. —

    II.

    1. (kako celoto v dele) razstaviti (razstavljati), razkrojiti (razkrajati), razdružiti (razdruževati), razde(va)ti, razdejati, razdreti (razdirati), podreti (podirati), razbi(ja)ti, (po)rušiti, ločiti (ločevati): navem Cu. razstaviti, navim O. razbiti, membra quassatae ratis O., puppis solvitur Val. Fl. se razbije, solvere pontem T. razdreti, podreti, crates favorum V. razd(r)eti, quos … nec … suprema citius solvet amor die H. ki jih ljubezenska zveza ne loči hitreje kot zadnji dan (= kot smrt), solvere agmina diductis choris V. ali commissas acies, amicos, nos Pr. ali amores Tib. ločiti (ločevati), razdružiti (razdruževati), foedera furto V. (po)rušiti, razbi(ja)ti (prejšnjo) slogo, coetum O. odpustiti; pesn. occ. (raz)topiti, raztapljati, (raz)tajati, (s)taliti (stajati): auri rigor solvitur aestu Lucr., silices fornace soluti O., nivem solvere O.; pesn. (metaf.): artum solvere hospitiis (dat.) animum H. (od skrbi) utesnjeno srce „raztaliti“ (= razširiti) za gostoljubnost = odpreti gostoljubnosti (o miši, ki tudi kdaj rada vidi gosta pri sebi), solvere Curios Fabriciosque graves Mart. vedriti, razveseljevati; pesn. meton.: terrae solutae H. otajana zemlja, solvitur acris hiems H. jemlje konec, gre proti koncu, caelum in Tartara solvere V. nebo vreči v Tartar tako, da se v njem raztopi (razide).

    2. metaf.
    a) razkrojiti (razkrajati), razgraditi (razgrajevati), razstaviti (razstavljati), uničiti (uničevati): ignis agit vires … nec solum silvas, sed saxa ingentia solvit Lucan., (sc. austrum) liquidas solvit in auras Lucan., lumina solvere in lacrimas Lucan. oči raztapljati (utapljati) v solzah; refl. solvere se in aliquid raziti (razhajati) se, raztopiti (raztapljati) se, razpustiti (razpuščati) se, razkrojiti (razkrajati) se, razgraditi (razgrajevati) se, preiti (prehajati) v kaj: tellus se solvit in amnem Lucan., in … putres solvaris harenas Lucan.; pren.: excubias decrevit in otia solvi Pr. da naj se vdajo brezdelnosti (miru), quando ego … laetitiā solvar ab ipsa meā? O. kdaj skoprnim … od veselja?
    b) (razkrajajoč) vzeti (jemati) moč, (o)slabiti, medliti, (o)hromiti, (o)krniti, (z)manjšati, v pass. tudi izgubiti (izgubljati) moč, oslabe(va)ti, (o)medleti, o(b)nemoči, obnemagati, omagati (omagovati), (o)hrometi: quae (sc. corpora) senectus solvit Cu., illi membra novus solvit formidine torpor V., illi solvuntur frigore membra V. (prim. γυῖα λέλυνται Hom.), homines volucresque … solverat alta quies O. je bil prevzel (zajel) trden spanec, neque umquam solvitur in somnos V. in nikdar je ne zajame spanec, in nikdar ne utone v sen, vires ipsas specie solvi Q.; pesn.: nec corpora … in Venerem solvunt V. in ne slabijo (svojih) teles s spolnim občevanjem, somno vinoque soluti V. prevzeti, onemogli, lumina solvere V. oči zatisniti k spancu (v spanje); tudi: v smrtno spanje, hanc mihi solvite vitam Pr. končajte mi, me fata … solvant Sen. tr. naj me usoda pokonča, usoda me končaj, solvi morte quasi somno Fl. umreti, tako rekoč zaspati (kakor da bi zaspal); tako tudi morbo, inediā solvi Fl., Petr. umreti zaradi (od) bolezni, zaradi stradanja (od stradeža).
    c) α) konč(ev)ati, narediti (delati) čemu konec, odstopiti (odstopati) od česa, pregnati (preganjati), odvze(ma)ti: convivium Cu. končati gostijo, vstati od mize, obsidionem Cu. popustiti obleganje, odstopiti od obleganja; toda: eam obsidionem sine certamine adveniens Cn. Scipio solvit L. (24, 41) je ustavil, je naredil konec (v tem pomenu tudi ita adventu Hannibalis soluta Locrorum obsidio est L. 27, 28), solvere iniuriam S. fr. poravnati, zgladiti, pudorem (sram, nravni pomislek), curam metumque … dulci Lyaeo solvere H., ebrietatem Cels., lassitudinem Plin., tristes affectus Q., noctem faces multae variaque lumina solvebant Plin. iun., sopor solutus clamore O. pregnan. β) moč vzeti (jemati) čemu, kaj odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), razveljaviti (razveljavljati), (o)skruniti (oskrunjati), ovreči, preklicati (preklicevati), prelomiti (prelamljati), (o)slabiti, (o)hromiti, (o)krniti: traditum a prioribus morem L., corde metum V. znebiti se strahu, opustiti strah, matrimonium Iust., ipsam fori sanctitatem ludorum talarium licentiā Q. onesvetiti, oskruniti, cum risu quoque tota res solvitur Q., solventur risu tabulae H. ob smehu (sodnikov) se zakoni ne uveljavijo (ne uporabijo), facti fide data munera solvit O. vzame nazaj, solvere ieunia O. ali foedus, pacem Eutr. ali fidem Ambr. prelomiti (prelamljati).
    d) razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), (raz)tolmačiti, rešiti (reševati) = uganiti (ugibati, uganjevati): captiosa Ci., errorem omnium Ph., carmina O., nodosa verba sortis Sen. tr., iuris nodos et legum aenigmata Iuv., aenigmata, argumentum, ambiguitatem Q., quaestionem Gell. Od tod adj. pt. pf. solūtus 3, adv.

    I.

    1. razvezan, nevezan, prost, ohlapen: rosa serta et rosa soluta, flores serti et soluti Ap., soluta tunica Q.

    2.
    a) (o zemlji, prsti) rahel, prhek (naspr. spissus): solum Col., terra Plin., solutiores ripae Front.
    b) (o rastl.) rahel: mas (sc. agarici) spissior, femina solutior Plin.
    c) (o telesu) omehčan, omečen, driskav, lijavičen (naspr. compressus): venter Cels., stomachus solutior Petr.
    d) (o telesnih udih) tresoč se, tresav, tresljiv, drgetajoč: manus Sen. ph.

    II. metaf.

    1. (v pozitivnem pomenu) nevezan, nobeni (pri)sili podvržen, svoboden, prost, samostojen, samosvoj, neodvisen: civitatis voluntas soluta, virtus alligata Ci., animus solutus ac liber Ci., permissa et soluta licentia Ci., soluta optio eligendi Ci. neovirana, liberi ad causas et soluti veniebant Ci. nepristranski, quo mea ratio facilior et solutior esse potest Ci., si essent omnia mihi solutissima Ci. ko bi imel v vsem neomejeno svobodo (prostost), Aborigines, genus hominum liberum atque solutum S., calices … contractā quem non in paupertate solutum (sc. fecēre) H. niso naredile brezskrbnega, niso rešile skrbi, solute moveri Ci., solute dicere Ci. neprisiljeno; z abl. prost česa = brez česa: solutus ambitione, omni faenore H., poenā solutum id ante fuerat T. ni bilo podvrženo kazni, curā belli Plin.; z a(b): solutus ab omni sumptu, munere Ci., soluti a cupiditatibus, liberi a delictis Ci.; pesn. (po gr.) z gen.: famuli operum soluti H. dela oproščeni, dela prosti; solutum est z inf. prosto (svobodno) je, na voljo (na izbiro) je komu, sme se, dovoljeno je, neprepovedano je = ni prepovedano, nobene ovire (zapreke, prepreke) ni, nič ne preprečuje: solutum existimatur esse alteri maledicere Caecina in Ci. ep., maxime solutum … fuit prodere de iis, qui … T.; occ.
    a) prost dolgov, brez dolgov, nezadolžen: praedia Ci.
    b) α) brez napak (spotikljajev) govoreč, spreten, lahek (lahák): solutus erat in explicandis sententiis Ci., solutus atque expeditus ad dicendum Ci., omnium oratorum solutissimus in dicendo Ci., solutius promptiusque eloquebatur T. gladkeje. β) (o govoru) nevezan, prozen, prozaičen, pisan v prozi (nevezani besedi): soluta oratio Ci., Gell. ali verba soluta modis O. nevezana beseda, proza (naspr. carmen, poëmata), historia et proxima poëtis et quodammodo carmen solutum Q.; sploh preprost, neuglajen, neprefinjen: verba Ci., maiorem vim habent apta quam soluta Ci., numeri H.

    2. (v negativnem smislu) neomejen, razuzdan, razvraten, neobrzdan, prostopašen, samopašen, objesten, predrzen, oblasten, samovoljen, razposajen, prešeren: soluta P. Clodii praetura Ci., solutus risus V., soluti in luxum T., libido solutior L., solutissima lingua Sen. ph.; occ.
    a) neskrben, nebrižen, brezbrižen, malomaren, nemaren, ravnodušen, neprizadeven: Titius … solutus et mollis in gestu, pueri soluti ac fluentes Q., eo solutiore curā L. tem manj skrbno = tem brezbrižneje, dicta factaque solutiora et quandam neglegentiam sui praeferentia T., exercitūs solute ac neglegenter habiti L.
    b) malo energičen, malo odločen (krepkovoljen), popustljiv: lenitas solutior Ci., sententia vel solutior vel mollior Plin. iun.

    Opomba: Pf. trizložen: soluit Cat.; inf. pf. štirizložen: soluisse Tib.; inf. pr. pass. solvier Boet.
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
  • tooth1 [tu:ɵ, ti:ɵ] samostalnik (množina teeth)
    zob; tech zob (žage, glavnika itd.); zob kolesa; konica; kavelj; parožek
    figurativno nagnjenje, posebna ljubezen (do)

    tooth and nail figurativno z vso močjo; neizprosno
    by the skin of one's teeth figurativno za las, komaj še (uiti)
    in the teeth of kljub, navzlic; proti
    the tooth of time zob časa
    armed to the teeth oborožen do zob
    long in the tooth star
    a good set of teeth dobro zobovje
    from the teeth outward figurativno površno
    artificial tooth, false tooth umeten zob
    corner (dog, eye, laniary) tooth podočnik
    decayed tooth gnil zob
    incisor (incision, cutting) tooth sekalec (zob)
    loose tooth majav zob
    milk (shedding) tooth mlečnik
    molar (grinding) tooth kočnik
    to clean one's teeth (o)čistiti si zobe
    to clench one's teeth stisniti zobe
    to cast s.th. in s.o.'s teeth komu kaj v zobe (v obraz) vreči; očitati
    to cut one's (first) teeth dobi(va)ti (prve) zobe
    to cut one's eye-teeth figurativno začeti spoznavati življenje
    to draw s.o.'s teeth figurativno pristriči komu krila, napraviti koga neškodljivega
    to escape by the skin of one's teeth za las uiti
    to fight (to struggle) tooth and nail boriti se z vsemi močmi (zagrizeno, nepopustljivo)
    to get one's teeth into s.th. zagristi se v kaj; trmasto (nepopustljivo) se česa lotiti
    to grind one's teeth škripati z zobmi
    to have a great tooth for fruit zelo rad imeti sadje
    to have a sweet tooth biti sladkosneden, rad imeti sladkarije
    to lie in one's teeth v obraz lagati; nesramno, predrzno lagati
    to sail in the teeth of the wind pluti proti vetru
    to set one's teeth stisniti zobe
    this set my teeth on edge zaskominalo me je ob tem; to me je razburilo (ozlovoljilo)
    to show ons's teeth pokazati zobe
    to take the bit between one's teeth figurativno postati trmoglav; upreti se; osamosvojiti se
  • usnj|e srednji spol (-a …)

    1. das Leder (goveje Rindsleder, jelenje Hirschleder, kačje Schlangenleder, kozje Bockleder, Ziegenleder, kuščarice Eidechsenleder, kravje Kuhleder, krokodilje Krokodilleder, Krokoleder, Kroko, kromovo Chromleder, lakasto Lackleder, nagubano Knautschleder, ovčje Schafleder, podplatno Bodenleder, Sohlenleder, pralno Waschleder, razklano Spaltleder, ribje Fischleder, semiš Sämischleder, spodnje Unterleder, surovo Rohleder, svinjsko Schweinsleder, telečje Kalbsleder, zgornje Oberleder)
    proizvodnja usnja die Lederherstellung
    iz jelenjega usnja hirschledern
    iz svinjskega usnja schweinsledern
    torbica iz krokodiljega usnja die Krokotasche
    lice usnja der Narben
    rjav kot usnje lederfarben, lederfärbig
    čistiti/brisati z usnjem ledern
    prevlečen z usnjem beledert

    2.
    umetno usnje das Kunstleder, die Lederimitation, (skaj) das Skai

    3. vezava: der Ledereinband, das Leder (celo Ganzleder)
    vezan v usnje ganzledern
    v usnje vezana knjiga der Lederband
  • zób1 -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

    zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
    zób mlečnik milk tooth
    zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
    zób sekalec incisor
    zób strupnik poison fang
    zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
    zób kolesa cog, tooth
    modrostni zób wisdom tooth
    gnil zób rotten (ali decayed) tooth
    majav zób loose tooth
    mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
    drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
    spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
    sprednji zóbje front teeth
    umeten zób false tooth, artificial tooth
    zdrav zób sound tooth
    vrsta umetnih zob denture
    brez zób toothless
    škrbina zóba stump of a tooth
    zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
    zób časa (figurativno) the ravages of time
    do zob oborožen armed to the teeth
    dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
    izdrtje zoba extraction
    jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
    boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
    dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
    dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
    dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
    zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
    (o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
    ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
    izdreti zób to pull a tooth
    dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
    plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
    pokazati zóbe to show one's teeth
    človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
    tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
    priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
    stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
    škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
    trebiti si zóbe to pick one's teeth
    upirati se zóbu časa to stand the test of time
    vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
    vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth
  • πῦρ, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.
Število zadetkov: 296