Franja

Zadetki iskanja

  • all

    1. all/aller, alle, alles Singular : ves, vsa, vse

    2. Singular, Plural: vsak, vsaka, vsako, vsaki; aller Anfang vsak začetek; für alle Fälle za vsak slučaj; alle 3 Stunden, Minuten vsake tri ure, vsake tri minute; alle Tage, alle Augenblicke vsak dan, vsak trenutek

    3. Plural: alle vsi; alle beide oba; mein ein und alles moje vse; in aller Eile zelo na hitro, v veliki naglici; in aller Frühe navsezgodaj; in aller Stille čisto potihem; alles in allem vse skupaj, eno z drugim; zu allem fähig vsega sposoben; um alles in der Welt za vse na svetu
  • allēgoria -ae, f (gr. ἀλληγορία) prispodoba, alegorija, govorna podoba, čisto lat. imenovana inversio: Ci. (ki piše to besedo le grško), Char., continuus (translationis usus) in allegorias et aenigmata exit Q.
  • aloi [alwa] masculin čistina (kovanca, zlatnine); figuré kakovost, kov

    monnaie féminin d'aloi kovanec z zakonito primesjo zlata in srebra
    de bon aloi dobrega kova, dober, pristen
    plaisanterie féminin de mauvais aloi neokusna šala
    gaieté féminin de bon aloi pravo, čisto, pristno veselje
  • alōpēx, f (gr. ἀλώπηξ, πεκος) morska riba „morska lisica“, (čisto lat. vulpes marina): Plin.
  • alter -era -erum (iz *aliterus, komp. k alius, alis, prim. gr. ἀλλό-τρ-ιος)

    1. eden (drugi) od dveh ali obeh: alter exercitus L., (Agesilaus) fuit... altero pede claudus N. na eno nogo, Spartam cum oppugnavit, alterum tenuit cornu N. je poveljeval enemu krilu, non uterque, sed alter Ci., aut uterque aut certe alter L., aut alter aut invicem uterque Q., ita est utraque res sine altera debilis Ci., consules alter ambove, S. E. V. (= si eis videbitur ali videatur ali videretur) en konzul ali oba, konzula vsak zase ali oba skupaj (stalno besedilo senatskih sklepov), npr.: uti... consules, alter ambove, S. E. V., rationem agri habeant Ci., uti... consules, alter ambove, S. E. V., cognoscerent, qui ager iis coloniis esset Ci.; tudi obratno:... consules ambo alterve, si iis videbitur,... Front.; po tem: parentes ambo alterve Gell.; s partitivnim gen.: absente consulum altero ambobusve L.; nam. gen. kak predlog: alterum de duobus Ci., alter ex censoribus L., altera ex duabus causis Sen. ph. V pl. stoji alter le pri subst., ki so pl. tant., npr.: alteris iam litteris nihil ad me de Attica Ci. ep., alteris castris pervenit ad oppidum Cu., ali pa, če označuje določeni subst. v pl. več stvari kot eno celoto: ad Brutumque nostrum hos libros alteros quinque mittemus Ci. (prvih pet knjig, namreč „de finibus“, mu je bil že prej poslal). Distributivno: Ca., Kom., L. idr., quorum (consulum) alter exercitum perdidit, alter vendidit Ci. eden — drugi, finis alterius est honestas, alterius turpitudo Ci., altera ex parte Bellovaci... instabant, alteram Camulogenus... instructo exercitu tene-bat C.; nam. tega ret. izmenično: alter — hic, alter — iste Ci., alter — ille Fl.; nam. drugega alter stoji kak subst. (nom. propr.): Epaminondae, Leonidae..., quorum alter (sc. Epam.)... quaesivit, Leonidas autem... Ci.; en alter včasih izpuščen: duae turmae haesere: altera metu dedita hosti, pertinacior (sc. altera)... L. V pl., če sta distributivno postavljena pojma kolektivna: alteri dimicant, alteri victorem timent Ci. en del — drugi, eni — drugi, alteri se in montem receperunt, alteri ad impedimenta se contulerunt C.; alternativno: alter alterius... ova frangit Ci. drug drugega, alter alteri inimicus erat C. drug drugemu, uterque vociferari et certatim alter alteri obstrepere L., horum ex altera in alterius familiae locum fieri non licebat N., alter censor alterius iudicium non reprehendit Ci. V pl. (kakor pri distributivni rabi): alteri alteros aliquantum attriverant S.; kot apoz. v sg. pri pl.: quod cum accidisset, ut alter alterum necopinato videremus, surrexit statim Ci., si quidem istis... duae res maximae altera alteri defuit Ci., Sergius Verginiusque, noxii ambo, alter in alterum causam conferunt L., domus et villa altera ad alterum consulem transferebantur Ci. ena enemu, druga drugemu; nam. dvojnega alter tudi: unus alteri Pl., uterque — alterum Ci., alteruter alterum N., utrique alteris freti S., neutrum eorum contra alterum iuvare C., ut neutra alteri officiat, ut nemo sit alteri similis Q.

    2. occ.
    a) (kot števnik) α) drugi: C., L., H. idr., proximo, altero, tertio die Ci., quadriennio post alterum consulatum Ci., tu nunc eris alter ab illo V. drugi za onim (ki je prvi), haec fuit altera persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut... (le toliko za prvo) N., unum genus est eorum, qui possessiones habent, alterum, qui dominationem exspectant, tertium genus est aetate iam adfectum, quartum sane varium Ci.; poseb. pri deseticah in stoticah vrstilnih števnikov: altero vicesimo die Ci. (na) 22. dan, centesima lux est haec ab interitu P. Clodii et opinor altera Ci. 102. dan, anno trecentesimo altero, quam Roma condita erat L. v 302. letu po ustanovitvi mesta Rima, annus alter ab undecimo V. 12. leto. Adv. alterō drugič: Fest. β) alterum tantum Ci. še enkrat toliko; večinoma v abl. mensurae: altero tanto maior Ci. ali longior N. še enkrat tako velik, dolg, dvakrat večji, daljši. γ) unus et (atque, aut, vel) alter (za označitev določenega števila) eden ali dva: unus et alter dies intercesserat Ci.; (za označitev nedoločnega števila) eden in drugi, ta in oni = kaka dva, nekaj (nekoliko, malo) jih, malokateri: testis unus et alter dicit breviter Ci., una atque altera aestas potest Galliam vinculis astringere Ci., experiendam rem in uno aut altero esse L., versus concinnior unus et alter H. δ) pren. pri apelativih in apelativno rabljenih lastnih imenih drugi = po svojih lastnostih imenovanemu apelativu enak: Verres alter Orcus Ci., altera patria,... Messana Ci., Hamilcar, Mars alter L., prope Hannibal alter Aur., prope alter Camillus Cl.; od tod (o iskrenih prijateljih): alter ego Ci. drugi jaz, tamquam alter idem Ci. drugi jaz sam, ves jaz, moja zrcalna podoba.
    b) nasproten, protiven: signum Cupidinis ex marmore, ex altera parte (nasproti mu) Hercules ex aere Ci., amicis suis potestates dederant, alterius factionis principes interfecerant N. nasprotne stranke, altera pars Ci., L. idr. nasprotna stranka, altera ripa C. onstranski; pesn. evfem. drugačen, različen, spremenjen: metuit secundis alteram sortem... pectus H. spremenjene usode = nesreče, quotiens te speculo videris alterum H. čisto spremenjenega = grdega; tako tudi v avgurskem jeziku altera (= infausta) avis zlovešča ptica: P. F.
    c) drugi = bližnji, sočlovek: qui alteri exitium parat, eum scire oportet sibi paratam pestem parem Enn. ap. Ci. (prim. pregovor: „kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade“), qui alterum incusat probri, eum ipsum se intueri oportet Pl., si cum altero contrahas Ci., qui nihil alterius causā facit Ci.; poseb. z nikalnico: Pl., ne sit te (abl. compar.) ditior alter H., Fonteius... Antoni, non ut magis alter, amicus H.

    Opomba: Gen. sg. praviloma alterīus, pri daktilskih pesnikih (zaradi metruma) alterius: rúrsus et álteriús lentúm convéllere vímen V.; dat. sg. alterī (za vse tri spole), toda (po naliki) tudi za masc. altero: Neptuno, altero Iovis... fratri Ci., za fem. alterae: Pl., Ter., Col., praefuit alterae equitum alae N., ne qua legio alterae legioni subsidio venire posset C. Sinkop. obl. (pri pesnikih) altrius, altri, altris. Gen. alterīus in dat. alterī nadomeščata tudi ta dva sklona zaimenskega adjektiva alius (gl. opombo pri tem geslu).
  • altogether1 [ɔ:ltəgéðə] prislov
    skupaj, popolnoma, povsem

    a different thing altogether nekaj čisto drugega
  • Amānus -ī, m (Ἀμανός) Aman, del gorovja Tavra v Mali Aziji, razvodje med Sirijo in Kilikijo: Ci. ep., Lucan., Mel., Plin. Od tod adj. Amānicus 3 amanski, zlasti Amānicae pylae (Ἀμανικαὶ πύλαι) Amanska vrata (čisto lat. portae Amani montis Plin.), prelazi, ki vežejo Sirijo in Kilikijo: Cu.; subst. Amāniēnsēs -ium, m Amanjani, preb. amantske gore: Ci. ep. Kot rim. nom. propr. Amānus -ī, m Aman: Sil.
  • âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

    une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
    corps et âme z dušo in telesom
    âme de la conjuration duša zarote
    âme en peine (religion) duša v vicah
    âme d'un canon votlina topovske cevi
    âme sœur sorodna duša
    âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
    à fendre l'âme srce trgajoč
    de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
    en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
    dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
    sans âme brezsrčen, brezčuten
    jusqu'au fond de l'âme do dna duše
    (obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
    égalité féminin d'âme ravnodušnost
    état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
    fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
    immortalité de l'âme nesmrtnost duše
    vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
    voix féminin de l'âme glas vesti
    avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
    avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
    avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
    avoir du vague à l'âme biti melanholičen
    chanter avec âme peti s čustvom
    donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
    se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
    être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
    avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
    être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
    être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
    rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
    je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
    on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
    vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu
  • amphibolia -ae, f (gr. ἀμφιβολία) dvoumje, dvosmiselnost (čisto lat. ambiguitas): Ci., Corn., Q.
  • amphitheātrum -ī, n (gr. ἀμφιϑέατρον) polkrožno gledališče, amfiteater, elipsasto rim. gledališče, sprva leseno, pozneje umetelno zgrajeno iz kamenja, v sredi jajčast prostor (arēna) za boje gladiatorjev in zveri; ta prostor je obdajalo trdno zidovje z obokanimi votlinami (cavernae) za zveri, na zidovju je bil oder (podium), nad njim v krogih v tri do štiri rede ali pode se dvigajoči sedeži za gledalce in čisto na vrhu odprta galerija. Pred dežjem in pripeko so gledalce branile plahte (vella), razpete čez vse gledališče: Mart., Plin. iun., Isid. Najimenitnejši je bil v Rimu Flavijev amfiteater (zdaj imenovan il Coliseo, Colosseum), ki ga je l. 72 po Kr. začel zidati Flavij Vespazijan in ga je po petih letih dozidal njegov sin Tit. To med Velijo, Eskvilinom in Celijem stoječe gledališče je imelo sedeže za 87000 gledalcev in poleg tega še za 20000 gledalcev prostora na odprti galeriji: Plin., T., Suet. Zidovi drugih amfiteatrov so se ohranili še v Veroni, Piacenzi, Pulju, Salernu in drugod. — Od tod adj.

    1. amphitheātrālis -e amfiteatrski: Plin., Mart., Prud., Cl.

    2. amphitheātricus 3 amfiteatrski: charta Plin. slabša vrsta papirja, ki so jo sprva izdelovali v aleksandrijskem amfiteatru ali okrog njega.
  • anagnōstēs -ae, m (gr. ἀναγνώστης) predbralec, bralec (= izobražen suženj, ki bere svojemu gospodu, čisto lat. lēctor): Ci. ep., N., Gell.
  • anastrophē -ēs, f (gr. ἀναστροφή) obrat, obrnjeni besedni red (čisto lat. reversio): pozni slovničarji.
  • angleško prislov
    1. (o jeziku) ▸ angolul
    angleško govoreč ▸ angolul beszélő
    angleško podnaslovljenkontrastivno zanimivo angol feliratos
    angleško pišoč ▸ angolul író
    angleško zveneč ▸ angolul hangzó
    tekoče angleško ▸ folyékonyan angolul
    govoriti angleško ▸ beszél angolul
    razumeti angleško ▸ ért angolul
    po angleško pomeniti ▸ angolul azt jelenti
    Tekoče govori francosko in angleško, zna tudi špansko. ▸ Folyékonyan beszél franciául és angolul, valamint tud spanyolul is.
    Pri nas so angleško govoreči filmi sinhronizirani. ▸ Az angol nyelvű filmeket nálunk szinkronizálják.
    Pri zajtrku je za sosednjo mizo sedela angleško govoreča družina. ▸ A reggelinél egy angolul beszélő család ült a szomszédos asztalnál.
    Ko sem prispel v Združene države Amerike, nisem znal niti besede angleško. ▸ Amikor megérkeztem az Egyesült Államokba, egy szót sem tudtam angolul.
    Vodič je po angleško znal povedati bolj malo. ▸ Az idegenvezető vajmi keveset tudott angolul.
    Takrat niti tega nisem vedela, kako se po angleško reče hvala, saj sem se v šoli učila nemško. ▸ Akkoriban még azt sem tudtam, hogyan kell köszönetet mondani angolul, mivel az iskolában németül tanultam.
    Bush po angleško pomeni grmovje. ▸ A bush angolul bozótot jelent.

    2. (o načinu ali stilu) ▸ angolosan, angol módra
    po angleško ▸ angolosan
    Nato je sledila promocija – tipično po angleško. ▸ Aztán jött az előléptetés – tipikusan angol módra.
    "Čisto po angleško sklepate, razumsko," je odvrnila princesa. ▸ „Teljesen angolosan, észszerűen következtet” – válaszolta a hercegnő.
    "Danes je bil Fernando boljši od mene," je po angleško poraz sprejel Škot. ▸ „Fernando ma jobb volt nálam” – fogadta angolosan a vereségét a skót.

    3. kulinarika (o pečenju mesa) ▸ angolosan
    angleško pečen ▸ angolosan sült
    Goveje steake solimo, popramo in jih po angleško spečemo na maščobi. ▸ A marhasteaket sózzuk, borsozzuk és zsíron angolosan megsütjük.
    Rostbif bo dober, če bo pečen po angleško, torej tako, da bo rožnate barve. ▸ A rostbeef akkor lesz jó, ha angol módra készítjük, azaz rózsaszínűre sütjük.
  • annodare

    A) v. tr. (pres. annōdo) zavozlati; zvezati:
    annodare i lacci delle scarpe zavezati vezalke na čevljih
    annodare relazioni pren. navezati odnose

    B) ➞ annodarsi v. rifl. (pres. mi annōdo) zavozlati si, zvezati si:
    annodarsi la cravatta zavezati si kravato
    il gomitolo si è tutto annodato klobčič se je čisto zapletel, zavozlal; pren. zmesti se, zaplesti se:
    dopo alcuni bicchieri la lingua gli si annodava po nekaj kozarcih se mu je jezik zapletal
  • annōna -ae, f (annus)

    1. letošnji (letni, sedanji) pridelek žita in drugih pridelkov, letina, kolikor je od nje odvisna tržna cena: a. vini, musti, lactis Col.

    2. met. žito, sploh živila kot tržno blago, posebno žito, ki so ga na državne stroške kopičili v skladiščih in ga ob draginji oddajali revnim državljanom poceni ali čisto zastonj, žitarstvo: a. cara Ca., Ter., si a. carior fuerit Ci. ko bi prišla draginja, annona pretium nisi in calamitate fructuum non habet Ci., annonae pretium, annonae vilitas Ci., annonae caritas Auct. b. Afr., Plin., difficultas annonae Ci. ali difficultates annonae Suet., provincia annonae fecunda T., annonam praestare Ci., annonae praeesse Ci., praeficere aliquem annonae, praefectus annonae T., cura annonae, annona urbica Suet.; voj. za cesarjev = cibus castrensis zaloga živeža za taboreče vojake: Plin. iun., Veg. idr., tudi obrok = posameznemu vojaku odmerjeni del živeža: Lamp.; met.: tuas... auferri iubebo... annonas Amm. tvoje dohodke.

    3. letna cena žita in drugih pridelkov, žitna cena, tržna cena: remissior eius aestimatio fuit quam annona Ci., ex annona salaria vectigal novum statuerunt L. iz letne cene soli, a. vini Iuv., macelli Suet., a. vetus L., media Plin., varia Sen. ph., gravior Suet., annonae varietas ali varietates Ci., L. menjava cene, annonae gravitas T., annona crevit C. cena je poskočila, a. convalescit Suet. cena raste, a. laxat L. cena pada, annonam laxare L. ceno znižati, naspr. annonam excandefacere, incendere Varr. ali flagellare Plin.; pren. cena, vrednost: qui probi homines essent, esset his annona vilior Pl., vilis amicorum annona H. poceni si pridobiš prijatelje.

    4. visoka žitna ali tržna cena, draginja, pomanjkanje žita, sila: hāc annonā Pl., Sicilia annonae solacium Ci. ali Campanus ager et Leontinus annonae perfugia Ci. ali (Sicilia) fidissimum annonae subsidium L. ob draginji, compressa a., annonā premente L., annonam queri L., annonam levare Ci., L., gravis annona urebat populum Vell., acri annona fatigari T.
  • another [ənʌ́ðə] zaimek & pridevnik
    drug, drugačen; še eden

    one after another drug za drugim
    another and another vedno več
    he's a fool, you're another on je norec in ti tudi
    I'll wait another day or two počakal bom še nekaj dni
    just such another prav takšen
    many another marsikateri drugi
    one another drug drugega, vzajemno
    that's another pair of shoes, that's another thing altogether (ali entirely) to je nekaj čisto novega (drugega)
    will you take another piece izvoli(te) še en košček
    another place drugje
    one from another, from one another drug od drugega
    it's one thing to promise, another to perform lahko je obljubiti, težje izpolniti
    to take for one another zamenjati drugega z drugim
    another time drugič
    wait for another hour počakaj še eno uro
    not another word! niti besede več!
    one thing with another drugo z drugim
    yet another? še eden?
  • aplatir [-tir] verbe transitif (s)ploščiti; familier premagati

    s'aplatir sploščiti se; familier pasti, leči na trebuh
    s'aplatir par terre podolgem pasti na tla
    je me sens tout aplati čisto izčrpan, zdelan sem
    le nez aplati d'un boxeur sploščen nos boksarja
    la voiture s'aplatit contre le mur avto je treščil ob zid
  • apologetski pridevnik
    1. (branilen; opravičevalen) ▸ apologetikus
    Imamo dve različni kategoriji pisanja: apologetsko in kritično. ▸ Az írásnak két kategóriáját különböztetjük meg: az apologetikust és a kritikait.
    Jaz bi bil čisto apologetski in bi zagovarjal ukrepe vlade. ▸ Én teljes mértékben apologetikus lennék és kiállnék a kormány intézkedései mellett.

    2. (povezan z doktrino apologetike) ▸ apologetikus
    Gre za delo, ki ni naravnano ne apologetsko ne ateistično. ▸ A könyv nem apologetikus, de nem is ateista.
  • appareil [aparɛj] masculin aparat; telefon; priprava, naprava; orodje, instrument; fotografski aparat, kamera; pomp, sijaj, blišč; médecine obveza; anatomie organi; marine škripec; (zobna) proteza; aéronautique avion, letalo

    qui est à l'appareil? kdo je pri telefonu?
    l'appareil décolle (aéronautique) letalo vzleti, starta
    porter un appareil nositi protezo, umetno zobovje
    dans le plus simple appareil malo oblečen, čisto nag
    appareil administratif upravni aparat
    appareil d'atterrissage sans visibilité (aéronautique) priprave za slepo pristajanje
    appareil avertisseur svarilna, signalna naprava
    appareil (de changement) de voie kretnica
    appareil de commande komandne, stikalne naprave
    appareil digestif prebavila
    appareil émetteur, récepteur oddajni, sprejemni aparat
    appareil de gymnastique telovadno orodje
    appareil de lecture pour microfilm aparat za čitanje mikrofilmov
    appareil de levage dvigalo
    appareil ménager gospodinjski aparat
    appareil de mesure merilna naprava
    appareil photo(graphique) fotografski aparat
    appareil à films aparat za filmanje
    appareil policier policijski. aparat (stroj, organizacija)
    appareil à, de projection projekcijski aparat
    appareils de prothèse proteza
    appareil radar, radio radarski, radijski aparat
    appareil de radiothérapie višinsko sonce
    appareil de respiration, respiratoire dihala
    appareil à souder aparat za varjenje
    appareil de télévision, appareil téléviseur televizor
    appareil transmetteur oddajnik
    appareil de T. S. F. radijski oddajnik
    (médecine) mettre l'appareil obvezati
    lever l'appareil sneti obvezo
  • apple-pie [aéplpai] samostalnik
    jabolčna pita, jabolčni kolač

    apple-pie bed postelja s podvihanimi rjuhami
    in apple-pie order v vzornem redu
    pogovorno apple-pie sure čisto gotovo