Franja

multi-modīs, adv. (iz multis modis) mnogoter(n)o, mnogolično, mnogovrstno, raznovrstno, raznotero, raznoliko: o multimodis varium et dubium et prosperum copem diem! Pac. fr., m. sapis Pl., multimodis fidus Pl. nomen multimodis scriptum Pl., multimodis gaudeo Ter., multimodis iniurius Clitipho est neque ferri potis est Ter., nisi pol filium multimodis iam expeto ut redeat domum Ter., multimodis cum istoc animo es vituperandus Ter., semina multimodis inmixta Lucr., multimodis volitent Lucr., sponte sua forte offensando semina rerum multimodis temere in cassum Lucr., multimodis agitatur Lucr., multimodis ut noscere possis Lucr., ita multimodis partitis artubus esse Lucr., ducere multimodis voces et flectere cantus Lucr., hoc etsi multimodis reprehendi potest, tamen accipio, quod dant Ci., de cuius morte multimodis (po nekaterih izdajah multis modis) apud plerosque scriptum est N., ita isti unam eandemque sententiam multimodis faciunt Fr., igitur hac imagine multimodis uti potes ubi patri tuo gratias ages Fr.

Mulvius 3 Múlvij(ev), ime rim. rodu: Val. Max.; od tod Mulvius (-iī) pons Múlvijev (múlvijski) most čez Tibero, 2,5 km severno od Rima (zdaj Ponte Molle), preko tega mosta je vodila Flaminijeva cesta v Etrurijo: Ci., S.; isti most M. agger: Stat. — Od tod adj. Mulviānus 3 Múlvijev, múlvijski: controversia Ci. ep., strutheis cotonea insita suum genus fecere Mulvianum Plin.

način¹ moški spol (-a …)

1. die Art, die Weise, die Art und Weise; (izražanja Ausdrucksweise, arhiviranja Ablageart, filozofija biti Seinsweise, bojevanja Kampfweise, brušenja Schleifart, dela Arbeitsweise, delovanja Wirkungsweise, financiranja Finanzierungsart, govorjenja Redeweise, Sprechweise, Sprechart, izdelave Bauart, hoje Gangart, Gehweise, igre Spielweise, izdelave Machart, izhajanja Erscheinungsweise, izkoriščanja Nutzungsart, glasba lokovanja Strichart, nastajanja Entstehungsart, obdelave Bearbeitungsweise, obstoja Daseinsweise, pakiranja Packungsart, pisanja Schreibweise, plačila Zahlungsweise, podajanja Darstellungsweise, pridobitve Erwerbungsart, prikazovanja Auslegungsart, pripovedovanja Erzählweise, sklepanja [Schlußweise] Schlussweise, slikanja Malweise, uporabe Anwendungsweise, Verwendungsweise, vedenja Verhaltensweise, vezave Bindungsart, vožnje Fahrweise, zapisa Schreibart, pogona Antriebsart, ravnanja Verfahrensweise, produkcijski Produktionsweise, računski Rechnungsart, pisanja Schreibweise, smrti Todesart)
način dela die Arbeitsweise, pri strojih: der Betrieb

2. (postopek) das Verfahren (delilni Teilverfahren, vezave Bindeverfahren)

3. (metoda) die Methode (barvanja Färbemethode, konzerviranja Konservierungsmethode, rudarstvo odkopavanja/dobivalni Abbaumethode, preizkušanja Prüfmethode)

4. v kuhinji:
na lovski način nach Jägerart
|
na … način in … Weise
na isti način in gleicher Weise
na običajni način in gewohnter Weise
na primeren način in geeigneter Weise
na ta način auf diese Weise, in dieser Weise
na tak način solchermaßen, solcherweise, solcherart
na vsak način auf alle Fälle, auf jeden Fall, unter allen Umständen, jedenfalls, (na vso silo) partout, um jeden Preis
na noben način in keiner Weise, (nikakor ne) keineswegs

načín manner; mode; way; method; style; fashion; arhaično wise

na ta načín in this way (ali manner), by this means, thus, arhaično in this wise
na isti načín in the same way (ali manner)
na sličen načín in a similar way, arhaično in like manner
na vsak načín by all means
na ta ali oni načín one way or another, by hook or by crook, by fair means or foul
na lep načín in style, in fine style
na nelep (neokusen) načín in poor style
na slovesen načín ceremoniously, arhaično in solemn wise
na tak načín, da... in such a way that...
na kakšen načín? in which way?, how, by what means?
na noben načín by no means, on no account, not at all, arhaično nowise, in no wise
na neki načín in a way, in some way, in some fashion
na vse mogoče načíne in every possible way
na podoben načín similarly, arhaično in like wise (ali manner)
na drug(ačen) načín in some other way
na kakršenkoli načín in any way
na svoj (lasten) načín in one's own way
glagolski načín gramatika mood
načín plačevanja mode of payment
načín življenja way (ali style, mode) of life, life-style
produkcijski načín mode of production
prikazal je stvar na svoj načín he gave his own version of the affair
načín dela way of doing things, mode of work
načín in višina obdavčevanja mode and rate of taxation

načín modo m ; manera f

na kakšen način? ¿de qué modo?
na španski ... a la (manera) española
na ta način de este modo, así, de este manera
na ta ali oni način de uno u otro modo
na kakršenkoli način de algún modo
na lep način en (ali con) buenos modos
na svoj način a su manera
na noben način de ningún modo, de ninguna manera
na isti način del mismo modo
na vse mogoče načine de todas las maneras posibles

naravnost¹

1. (v isti smeri) in gerader Richtung, gerade, schnurgerade, geradeaus; (brez ovinkov) geradewegs, direkt, ohne Umwege, stracks, schnurstracks; hoditi, peljati: geradeaus- (vožnja die Geradeausfahrt); (ne postrani) gerade- (držati [geradehalten] gerade halten); navpično: in der [Fallinie] Falllinie

2. (neposredno) direkt, unmittelbar (od kmeta direkt von dem Bauern)

3. (brez ovinkarjenja) povedati: frei heraus, frisch von der Leber weg, rundheraus, unumwunden; ohne Umschweife; vprašati: geradeheraus
naravnost povedati etwas deutlich sagen, Fraktur reden

4. (odkrito) offen, geradeaus, geradeheraus, freimütig

5. (lahko bi rekli) direkt, geradezu, regelrecht (nesramen direkt/geradezu/regelrecht unverschämt); (brez ozirov) glatt (v obraz glatt ins Gesicht); (brez obotavljanja) schlankweg; (čisto enostavno) schlechthin

naróbe wrong; wrongly; in a wrong manner; the wrong side out (ali up); turned upside down; topsyturvy; inverted; head over heels

vse je naróbe all is wrong, all is in confusion, there is a great confusion everywhere
nekaj je naróbe there is something amiss
vse gre naróbe all goes wrong
vse je naróbe v hiši everything is upside down in the house
kaj je naróbe s teboj? what is wrong with you?
naróbe se lotiti česa (figurativno) to put the cart before the horse
to je naróbe svet it is the world turned upside down
naróbe si je nadel klobuk he has put his hat on the wrong way
narediti vse naróbe to do everything the wrong way round
šli smo po isti poti kot vi, toda naróbe (v obratni smeri) we took the same road as you, but the other way round
pri meni (v mojem primeru) je stvar naróbe (obratna) in my case the boot is on the other foot; with me it's the other way round
nima Ivan Marije na vrvici, ravno naróbe je John doesn't dominate Mary, the boot is on the other foot (ali the reverse is the case)

nihilum, skrč. nīlum (le pri Kom. in Lucr.) -ī (dat. je redek in le poklas.), n (iz *ne-hīlom, *ne-hīlum, iz česar je nastalo ni-hĭlum in skrč. nīlum „niti vlakence“, „niti dlaka“; prim. hīlum in nihil, nīl)

1. subst. nič: erit aliquid, quod aut ex nihilo oriatur aut in nihilum subito occidat Ci., ut de nihilo quidpiam fiat Ci., ad nihilum venire Ci. ali in nihilum interire Ci. „na nič priti“, „v nič priti“ = razpasti, propasti, ad nihilum recidere Ci. zopet priti (se pogrezniti) do niča (v nič), ad nihilum redigere L. na nič (do niča) spraviti, uničiti, nil igitur fieri de nilo posse fatendumst Lucr., possunt ad nilum quaeque reverti Lucr., ne tibi res redeant ad nilum Lucr., ne res ad nilum redigantur funditus omnes Lucr., hoc quod vivimus proximum nihilo est Sen. ph., nihilo addito Plin., quod se receptura sit in aliquid omnino de nihilo Tert.; z gen.: nihilum eius Ci., non nihilum divinationis Vop.; v predklas. lat. pisano ločeno: neque proficit hilum Poeta ap. Ci., neque dispendi facit hilum Enn. ap. Varr., neque inter se contendant viribus hilum Lucr. (gl. hīlum). Posebna rekla:
a) nihilī (gen. pretii) esse niti dlake ne biti vreden = ne biti vreden nič, brez vrednosti (cene) biti, nobene vrednosti ne imeti, nihilī (nilī) aestimare, nihilī (nilī) facere, nihilī (nilī) pendĕre, nihilī (nilī) putare za nič šteti, nič ne čislati, nič ne imeti v čislih, nič ne ceniti: bestia nihili, verbum nihili Pl., quem putamus esse non hili, dicimus nihili Varr., homo nihili Varr. ali samo nihili (unde is, nili?) Pl. niče, ničvrednež, ex quo idem (sc. homo) nihili dicitur Ci., parvi pretii est, qui iam nihili sit Ci. ep., nihili aestimare Ci., auspicia nihili putare Ci., video te nili pendere prae Philolache omnīs homines Pl., pater eius nili pendit Ter., nihili facere Pl., Ci., toda: homo nihili factus Pl. skopljen(ec).
b) nihilō (nīlō) (abl. mensurae pri komp.) niti za dlako, las (ne) = nič: nihilo maius Ci., nihilo diligentior esse coepit Ci., nihilo ut sapientior ille, qui te deridet, caudam trahat H., cum contemptim tribuni plebis rem nihilo segnius peragerent L.; precej često nihilō plūs Ter. ali nihilō magis Ci., H. niti za las več, nič več (bolj) = prav tako malo, nihilo (nīlō) minus (pisano tudi nihilōminus) α) nič manj = prav toliko: quod sunt satis? quattuor, nilo minus Pl. β) nič manj = prav tako, pri vsem tem, kljub temu, vendar(le): N., minus dolendum fuit ne non perfecta, sed poeniendum certe nihilominus Ci., post eius mortem nihilo minus id facere conantur C., nihilo minus tamen agi posse de compositione C.; tudi: minus nilo Caecil. fr.; z izpuščenim minus: nilo ego quam nunc tu amata sum Pl.; s quam: Ci. ali atque (ac) kot: Lucr. γ) = manj kot nič: Ter.; v pomenih, navedenih pod β) nihilō (nīlō) minus, tudi nihilō (nīlō) secius (sētius) in nihilō (nīlō) dēterius: nam [qua] si servos [meus] esses, nihilo setius mihi obsequiosus semper fuisti Pl., sed nilo setius mox puerum huc deferent ante ostium Ter., nihilo secius Caesar … duas acies hostem propulsare … iussit C., nihilo tamen secius principibus Treverorum ad se convocatis hos singillatim Cingetorigi conciliavit C., nihilo secius tamen Varr., Conon nihilo setius apud praefectos regis versabatur N., nihilo setius Aquileiam usque perseveraverunt Suet., nilo deterius dominae ius esse H.; nihilo (nīlō) aliter nič drugače, prav tako: ego isti nilo sum aliter ac fui Ter., non nihilō (aestimare) Ci. nekoliko.
c) dē nihilō za nič = brez vzroka, brez razloga, neutemeljeno, brez osnove, neosnovano: qui alteri de nilo audacter dicunt contumeliam Pl., mali rem exempli esse de nihilo hospites corripi L., fiducia nōn dē nihilō profecto concepta L. ne brez vzroka.
d) prō nihilō est toliko je kot nič, nič ne velja, šteje se za nič, ni nič v čislih: omnis voluptas pro nihilo est Ci.
e) prō nihilō ducere (putare): Ci. ali prō nihilō habere Caecil. fr., L. za nič (za malo) šteti, nič ne ceniti (čislati), (nič) ne imeti v čislih.

2. (acc.) nihilum (okrepljen nōn) v nobenem oziru, nikakor ne: L., est genus unum stultitiae nihilum metuenda timentis H.

Nīlus -ī, m (Νεῖλος) Níl

1. reka v Egiptu: Lucr., Vitr., Sen. ph., Lucan., Plin., Iuv., M., Amm. idr., Aegyptum Nilus irrigat et, cum tota aestate obrutam oppletamque tenuit, tum recedit mollitosque et oblimatos ad serendum agros relinquit Ci., septemfluus, septemplex O. po sedmerem ustju, sedemrokavni delti; pooseb. kot rečni bog: V. — Od tod
a) adj. α) Nīliacus 3 αα) nílski: gurges, fontes Lucan., crocodilus Mart., fera (= crocodilus) Mart., olus (= colocasia) Mart., navicularii Aurelianus ap. Vop. αβ) pesn. meton. egíptovski, egipčánski: Niliacis carmina lusa modis O., amor Lucan. = ljubezen do Kleopatre, tyrannus Lucan., acetum Plin., iuvenca (= Io ali Isis) Mart., plebs Iuv., pecus (= Apis) Stat. β) Nīlōticus 3 (Νειλωτικός) Nílov, nílski: aqua Sen. ph., rura Lucan., tellus Mart. γ) Nīlōtis -idis, f (Νειλῶτις) nílska, pesn. = egíptovska: acus Lucan., tunica Mart., aqua Sid.
b) subst. α) Nīli-cola -ae, m (Nīlus in colere) prebivalec ob Nilu = Ponilovec, Egipčan: Prud. β) Nīli-gena -ae, m (Nīlus in genere = gīgnere) = Νειλογενής ob Nilu rojen = Egipčan: Macr.; gen. pl. Niligenûm deûm (po novejših izdajah omnigenûm deûm).

2. metaf. Nīlus -i, m kot nom. apel. struga, korito, rója, jarek, prekop: ductus vero aquarum, quos isti Nilos et Euripos vocant Ci.

niveau [nivo] masculin nivo, gladina, vodno stanje; raven, ravnina, stopnja, (ista) višina; libela, ravnalo

de niveau vodoravno
niveau de la mer morska gladina
niveau de vie življenjska raven, standard
niveau d'eau vodna gladina, vodna tehtnica, libela
niveau de production stanje proizvodnje
à 200 mètres au-dessus du niveau de la mer 200 m nad morjem
ces cours ne sont pas à notre niveau ti tečaji (ta predavanja) ne ustrezajo našemu znanju
être au niveau de quelqu'un, de niveau avec quelqu'un biti na isti ravni, višini s kom
mettre de, au niveau nivelirati
passage masculin à niveau železniški prehod

nōn-ne (nōn + nĕ) vprašalnica

1. (v neodvisnih vprašalnih stavkih, pri katerih se pričakuje trdilen odgovor) ali ne: nonne oportuit praescisse me ante? Ter., nonne luce clarius est? Ci., nonne extremam pati fortunam Paratos proiecit ille? C., nonne videre nil aliud sibi naturam latrare … ? Lucr., nonne fuit satius duro servire tyranno … ? Pr.; pogosto s predhodnim quid: quid canis nonne similis lupo? Ci., quid? isti laudatores tui nonne testes mei sunt? Ci., quid? si te rogavero aliquid, nonne respondebis? Ci.; abs. nonne? ali ne? ali ni tako? ali ni res? kaj ne?: te deiectum debeo intellegere, etiamsi tactus non fueris. Nonne? Ci. Vprašanje se nadaljuje z non, redkeje (anaforično) z nonne: nonne hunc (sc. Catilinam) in vincla duci, non ad mortem rapi, non summo supplicio mactari imperabis? Ci. (prim. Ci. (Pro Sex. Roscio Amerino 98)), nonne aedem dedicatam, nonne senatus consultum vides? Ci.

2. (v odvisnih vprašalnih stavkih, klas. le pri glag. quarere) ali ne, če ne: cum esset ex eo (sc. Socrate) quaesitum, Archelaum … nonne beatum putaret Ci.

number¹ [nʌ́mbə] samostalnik
število, številka; zvezek, številka (revije, časopisa)
slovnica število (in the singular number)
točka programa
glasba, sleng popevka, ritem
poetično, množina stihi
sleng tip, patron

figurativno back number pozabljen (zastarel) človek (stvar)
science of numbers aritmetika
number one ego, jaz; navtika prvi častnik
golden number število, po katerem se izračuna datum Velike noči
ekonomija to raise to the full number kompletirati, popolniti
to appear in numbers izhajati v zvezkih
issued in numbers izdano v nadaljevankah, izdano v zvezkih
in round numbers okroglo
in number številčno, po številu
times without number neštetokrat
numbers of times često; vedno znova
without number neštevilno
pogovorno to have (got) s.o.'s number koga dobro poznati, koga do dna spregledati
to look after (ali take care of) number one misliti le na lastno korist
to lose the number of one's mess umreti
his number is (ali goes) up dnevi so mu šteti
one of their number nekdo iz njihove sredine
he is not of our number ne spada k nam
he is my opposite number in London on ima v Londonu isti položaj kot jaz tukaj

nūndinātiō -ōnis, f (nūndinārī)

1. trženje, kupčevanje, trgovanje (s čim), pogajanje (za kaj): Cod. Th., fuit nundinatio aliqua, et isti non nova, ne causam dicerent Ci., quae libido istius in iure dicundo fuerit … quae nundinatio Ci.; z objektnim gen.: n. iuris et fortunarum Ci.; meton. tržna (sejemska) cena: Cod. Th.

2. podkupovanje: Cod. I.

ob-trectō -āre -āvī -ātum (ob in tractāre)

1. intr. „na nasprotno stran vleči“ (ob isti vrvi), iz zavisti nasproti delati, nasprotovati, biti nasprotnik, upirati se, kljubovati komu, čemu: obtrectarunt inter se N. so bili nasprotniki; z dat.: Col., Suet. idr., huic legi obtrectant Ci., obtrectatum est Sabinio Ci.

2. trans. poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, prikrajš(ev)ati: Plin. idr., invicem se obtrectaverunt T., curam Ph. napadati, libellum Ph., eorum poemata Gell., deorum numen (mogočnost) Val. Max., laudes eius obtrectare voluit L. (v tem pomenu tudi laudibus L.); abs.: ne aut obstare aut obtrectare videretur Suet., obtrectandi causā Ci., obtrectantis est Ci., invidia obtrectans Sil.; brezos.: si obtrectabitur Ci. ep.

occurrent, e [ɔkürɑ̃, t] adjectif nastopajoč, dogajajoč se

selon le cas occurrent ustrezno okolnosti
(religion) fêtes féminin pluriel occurrentes prazniki, ki padejo vedno na isti dan

onde [ɔ̃d] féminin val; valovanje; valovita črta; poétique voda morja, reke

en onde valovit
par la voie des ondes, sur les ondes po radiu
ondes longues, moyennes, courtes dolgi, srednji, kratki valovi
guerre féminin des ondes valovna vojna, vojna v etru
longueur féminin d'onde valovna dolžina
onde de chaleur, de froid val vročine, mraza
ondes lumineuses, sonores, ultracourtes svetlobni, zvočni, ultra kratki valovi
être sur la même longueur d'onde (figuré) govoriti isti jezik, razumeti se

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

2. occ.
a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

3. occ. kot voj. t.t.
a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. — Adv.
a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
e) per ordinem = in ordine: Q.
f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q. —

5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

ostáti quedar(se) ; (preostati) sobrar, quedar, restar

ostati doma quedarse en casa
ostati miren quedarse guieto, conservar la calma
ostati dolžan quedar debiendo
nič ne ostati dolžan no quedar a deber nada
ostati neplačan quedar por pagar
ostati nekaznovan quedar impune
ostati isti seguir siendo el mísmo
ostati pri čem insistir en, persistir en (a/c)
naj ostane pri tem! ¡quede esto aquí!
ostati pri krmilu (fig, pol) seguir en el poder
ostati brez posledic no tener consecuencias
ostati pri stvari atenerse al (ali no desviarse del) asunto
ostati zvest seguir fiel
ostati pri življenju quedar con vida
kje smo ostali? ¿dónde habíamos quedado?
ostanemo (sedaj smo) kvit quedamos iguales
ostati zadaj quedar atrás
ostanite pri aparatu (pri telefonu)! ¡no se retire, por favor!
ostajamo s spoštovanjem (konec pisma) quedamos de ustedes af. mos y s. s.
tako ne bo ostalo las cosas no han de quedar así (ali ahí)
to ostane med nami esto queda entre nostros
vse ostane pri starem todo queda (ali sigue) como antes
2 od 7 ostane 5 siete menos dos son cinco