Franja

imbiaccare

A) v. tr. (pres. imbiacco)

1. namazati z belilom

2. pren. olepšati

B) ➞ imbiaccarsi v. rifl. (pres. mi imbiacco)

1. namazati se z belilom

2. pren. neokusno se našminkati

imbracare v. tr. (pres. imbraco) prevezati z jermenom

imbrecciare v. tr. (pres. imbreccio) gradb. posuti, posipati z gramozom

imbrecciatura f gradb. nasutje z gramozom

imbrillantinare, imbrillantinarsi v. tr., v. rifl. (pres. /mi/ imbrillantino) namazati (se) z briljantino

imbuído zavzet (za), ves mrtev na; prežet z

imbuído de opiniones erróneas poln zmotnih naziranj

imbuír [-uy-] vliti, prežeti z, navdati z, vbiti, zabičati; dopovedati

imbullettare v. tr. (pres. imbulletto) pritrditi, pribiti z žebljički; okrasiti z okovjem

imbullettatura f pritrjevanje z žebljički, z okovjem; žebljički, okovje

imburrare v. tr. (pres. imburro)

1. kulin. namazati z maslom; zabeliti z maslom

2. toskansko pog. laskati, prilizovati se

immanicato agg.

1. z ročajem, ki ima ročaj

2. pren. z močnimi zvezami, s protekcijo

immobiliare

A) agg. ekon. nepremičninski, realitetni; imobiliaren:
agente immobiliare nepremičninski, realitetni posrednik
credito immobiliare hipotekarno posojilo
società immobiliare podjetje z nepremičninami

B) f ekon. podjetje z nepremičninami

Immobilienhandel, der, trgovina z nepremičninami

Immobilienhändler, der, trgovec z nepremičninami

im-molō (in-molō) -āre -āvī -ātum (in, mola) „u-móčiti“ =

1. posuti ali potresti z daritveno moko (mola salsa): Cat., immolare est molā — id est farre molito — et sale hostiam perspersam sacrare Fest.

2. sinekdoha darovati, žrtvovati; abs.: L., Val. Max., anguis Sullae adparuit inmolanti Ci., cum pluribus dis inmolatur Ci. če se žrtvuje; z obj.: Hirt., Val. Max., Aur., hostiae maiores … ad tibicinem immolabantur. Ci. med igranjem na piščal, animalia capta i. C., quidam immolavit verrem Herculi Ph., barbara consuetudo hominum inmolandorum Ci.; žrtev stoji v abl.: Macr. Iovi singulis bubus i. L., quibus hostiis cuique deo inmolandum sit Ci. kaj in komu je treba žrtvovati.

3. metaf.
a) o duhovni žrtvi: humilitatem animae suae Deo Tert. darovati, cui curia, cui populus suffragiis immolat Tert. se (u)klanja.
b) „smrti posvetiti“ = umoriti, usmrtiti: (mustela mures) immolatos … avidis dentibus capacis alvi mersit tartareo specu Ph., Pallas te hoc volnere inmolat V.

im-pancrō (in-pancrō) -āre -āvī (pancra = rapina; morda po παγκράτιον) z vso silo planiti nad kaj: oculis iam in regiam arcam impancrarunt Varr.

impannatura f zavarovanje s prevleko, z naoknico

impantanare

A) v. tr. (pres. impantano) spremeniti, spreminjati v mlakužo; umazati z blatom

B) ➞ impantanarsi v. rifl. (pres. mi impantano)

1. ugrezniti, ugrezati se (v blato)

2. pren. ugrezniti, ugrezati se; zabresti:
impantanarsi in un mare di debiti zabresti v morje dolgov

imparipinnate [impæripíneit] pridevnik
botanika z lihim številom pernatih listov

imparisyllabic [impærisilǽbik] samostalnik
slovnica samostalnik z več zlogi v genetivu kot v nominativu