Franja

nihilum, skrč. nīlum (le pri Kom. in Lucr.) -ī (dat. je redek in le poklas.), n (iz *ne-hīlom, *ne-hīlum, iz česar je nastalo ni-hĭlum in skrč. nīlum „niti vlakence“, „niti dlaka“; prim. hīlum in nihil, nīl)

1. subst. nič: erit aliquid, quod aut ex nihilo oriatur aut in nihilum subito occidat Ci., ut de nihilo quidpiam fiat Ci., ad nihilum venire Ci. ali in nihilum interire Ci. „na nič priti“, „v nič priti“ = razpasti, propasti, ad nihilum recidere Ci. zopet priti (se pogrezniti) do niča (v nič), ad nihilum redigere L. na nič (do niča) spraviti, uničiti, nil igitur fieri de nilo posse fatendumst Lucr., possunt ad nilum quaeque reverti Lucr., ne tibi res redeant ad nilum Lucr., ne res ad nilum redigantur funditus omnes Lucr., hoc quod vivimus proximum nihilo est Sen. ph., nihilo addito Plin., quod se receptura sit in aliquid omnino de nihilo Tert.; z gen.: nihilum eius Ci., non nihilum divinationis Vop.; v predklas. lat. pisano ločeno: neque proficit hilum Poeta ap. Ci., neque dispendi facit hilum Enn. ap. Varr., neque inter se contendant viribus hilum Lucr. (gl. hīlum). Posebna rekla:
a) nihilī (gen. pretii) esse niti dlake ne biti vreden = ne biti vreden nič, brez vrednosti (cene) biti, nobene vrednosti ne imeti, nihilī (nilī) aestimare, nihilī (nilī) facere, nihilī (nilī) pendĕre, nihilī (nilī) putare za nič šteti, nič ne čislati, nič ne imeti v čislih, nič ne ceniti: bestia nihili, verbum nihili Pl., quem putamus esse non hili, dicimus nihili Varr., homo nihili Varr. ali samo nihili (unde is, nili?) Pl. niče, ničvrednež, ex quo idem (sc. homo) nihili dicitur Ci., parvi pretii est, qui iam nihili sit Ci. ep., nihili aestimare Ci., auspicia nihili putare Ci., video te nili pendere prae Philolache omnīs homines Pl., pater eius nili pendit Ter., nihili facere Pl., Ci., toda: homo nihili factus Pl. skopljen(ec).
b) nihilō (nīlō) (abl. mensurae pri komp.) niti za dlako, las (ne) = nič: nihilo maius Ci., nihilo diligentior esse coepit Ci., nihilo ut sapientior ille, qui te deridet, caudam trahat H., cum contemptim tribuni plebis rem nihilo segnius peragerent L.; precej često nihilō plūs Ter. ali nihilō magis Ci., H. niti za las več, nič več (bolj) = prav tako malo, nihilo (nīlō) minus (pisano tudi nihilōminus) α) nič manj = prav toliko: quod sunt satis? quattuor, nilo minus Pl. β) nič manj = prav tako, pri vsem tem, kljub temu, vendar(le): N., minus dolendum fuit ne non perfecta, sed poeniendum certe nihilominus Ci., post eius mortem nihilo minus id facere conantur C., nihilo minus tamen agi posse de compositione C.; tudi: minus nilo Caecil. fr.; z izpuščenim minus: nilo ego quam nunc tu amata sum Pl.; s quam: Ci. ali atque (ac) kot: Lucr. γ) = manj kot nič: Ter.; v pomenih, navedenih pod β) nihilō (nīlō) minus, tudi nihilō (nīlō) secius (sētius) in nihilō (nīlō) dēterius: nam [qua] si servos [meus] esses, nihilo setius mihi obsequiosus semper fuisti Pl., sed nilo setius mox puerum huc deferent ante ostium Ter., nihilo secius Caesar … duas acies hostem propulsare … iussit C., nihilo tamen secius principibus Treverorum ad se convocatis hos singillatim Cingetorigi conciliavit C., nihilo secius tamen Varr., Conon nihilo setius apud praefectos regis versabatur N., nihilo setius Aquileiam usque perseveraverunt Suet., nilo deterius dominae ius esse H.; nihilo (nīlō) aliter nič drugače, prav tako: ego isti nilo sum aliter ac fui Ter., non nihilō (aestimare) Ci. nekoliko.
c) dē nihilō za nič = brez vzroka, brez razloga, neutemeljeno, brez osnove, neosnovano: qui alteri de nilo audacter dicunt contumeliam Pl., mali rem exempli esse de nihilo hospites corripi L., fiducia nōn dē nihilō profecto concepta L. ne brez vzroka.
d) prō nihilō est toliko je kot nič, nič ne velja, šteje se za nič, ni nič v čislih: omnis voluptas pro nihilo est Ci.
e) prō nihilō ducere (putare): Ci. ali prō nihilō habere Caecil. fr., L. za nič (za malo) šteti, nič ne ceniti (čislati), (nič) ne imeti v čislih.

2. (acc.) nihilum (okrepljen nōn) v nobenem oziru, nikakor ne: L., est genus unum stultitiae nihilum metuenda timentis H.

nimbus -ī, m (indoev. kor. *nembh-; prim. gr. νέφος, νεφέλη, lat. imber, nebula)

1. temen (nevihten, hudouren, deževen, moker) oblak, sploh oblak, oblačje, oblaki: inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbûm (= nimborum) occaecat nigror, flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., involvere diem nimbi V., cinxerunt aethera nimbi V., nimbos Euro agente ocior H., subito coorta tempestas tam denso regem operuit nimbo, ut … L., piceo Nox obvia nimbo lucentes turbavit equos Stat.; poseb. oblačen (oblakast) sijaj, meglena odeja, v katero se ogrinjajo božanstva, ko se prikazujejo na zemlji: hoc Venus, obscuro faciem circumdata nimbo, detulit V., (sc. Iuno) agens hiemem nimbo succincta per auras V.; od tod pozneje
a) svetniški sij, nimb, avreola, gloriola svetnikov: Isid.
b) načelek = čelna obveza, čelna poveza (ovijača), ki so jo nosile ženske, da so imele majhno čelo, kar je veljalo za lepo: Isid.

2. occ. o stvareh, ki se dvigujejo kakor oblak: fulvae nimbus harenae V. ali n. pulveris Cl. (rumenkast) prah, prašína, respiciunt atram in nimbo volitare favillam V. dimni oblak, oblak (val) dima.

3. metaf. „oblak“ o stvareh, ki se širijo podobno kot oblak, gosta tolpa, množica, veliko število, obilica: n. peditum V. (prim. νέφος πεζῶν Hom.), n. ferreus V. ali nimbus glandis L. oblak svinčenk (streliva), n. telorum Lucan., pilorum Sil., ingens lapidum saxorumque nimbus Fl., n. purpureus Cl. cvetlic; tudi o tekočinah, mazilih: lucerna nimbis ebria Nicerotianis Mart.

4. meton.
a) močno deževje, naliv, ploha, líjavica (lijávica): terra abit in nimbos imbremque Luc. ap. Varr., terrere animos fulminibus, tempestatibus, nimbis, nivibus, grandinibus Ci., insequitur commixta grandine nimbus V., multa grandine nimbi culminibus crepitant V., densi funduntur ab aethere nimbi O. se ulivajo, padajo, n. effusus L.; od tod sploh dež, deževnica: silva continere nimbos ac digerere consueta Plin., nimbi ligati Petr. led.; metaf. nimb, „oblak“, posoda z več odprtinami, ki so jo uporabljali pri pojedinah in v gledališčih, da so škropili blagodišeča mazila in razne tekočine: n. vitreus Mart.
b) nevihta, huda ura, hudo vreme, vihar, vihra, ujma, piš: toto sonuerunt aethere nimbi V., nimborum in patriam Aeoliam venit V.; pren. „vihar“ = nenadna nezgoda, nenadna nesreča: hunc nimbum cito transisse laetor Ci. ep. (prim. „viharjev jeze so pogosto rjule“ Prešeren).

nimfa samostalnik
1. (mitološko bitje) ▸ nimfaKalipso je bila morska nimfa, ki se je zaljubila v Odiseja in ga pri sebi obdržala celih sedem let. ▸ Kalüpszó egy tengeri nimfa volt, aki beleszeretett Odüsszeuszba, és teljes hét évig magánál tartotta.

2. (ptica) ▸ nimfapapagájPapige nimfe so zelo prijetne, nezahtevne in lepe sobne ptice. ▸ A nimfapapagájok nagyon kellemes, igénytelen és szép szobamadarak.

3. biologija (razvojna stopnja živali) ▸ nimfaNa dnu rek in jezer živijo številne nimfe ter različni vodni insekti, ki postanejo aktivni, ko pade noč. ▸ A folyók és a tavak fenekén számos nimfa és különböző vízi rovar él, amelyek éjszaka válnak aktívvá.
Nimfe škržatov na jugu ZDA preživijo 13 let pod zemljo. ▸ A kabócák nimfái az USA déli részén 13 évet túlélnek a föld alatt.

4. (privlačna ženska) ▸ nimfa
Čez nekaj dni boste radožive nimfe, pevke, plesalke in igralke z neverjetno energijo spoznali tudi vi. ▸ Néhány nap múlva ti is életvidám nimfák, énekesnők, táncosnők és hihetetlen energiával rendelkező színésznők lesztek.
V Bitoli bodo nagradili Claudio Cardinale, italijansko nimfo s filmskih platen. ▸ Bitolában díjazzák Claudia Cardinalét, a filmvászonról ismert olasz nimfát.

5. ribištvo (vaba na trnku) ▸ nimfa
Prijemi velikih rib so pogosti, lovimo pa jih lahko s suho muho, potezanko ali z nimfo. ▸ A nagy halak kapása gyakori, száraz léggyel, csalihallal vagy nimfával fogjuk ki őket.

nimius 3 (nimis)

1. zelo (silno) velik, izreden, poseben: nimia memoras mira Pl., nimio opere (nimopere) Ci. (prav) zelo, nimio madidus crinis amomo Mart. Od tod
a) adv. acc. sg. n. nimium silno, zelo, izredno, pre … : videre nimium vellem Ter. silno (zelo) rad bi videl, sed idem benefactum quo in loco ponas, nimium interest Ca. fr. ap. Gell. zelo, nadvse, nimium novum verbum Varr. čisto nova beseda, Philotimus homo fortis ac nimium optimas Ci. ep., o fortunatos nimium agricolas V. o presrečni; pogosto v zvezi nimium quantum izredno (neverjetno) je, kako veliko (mnogo, zelo), prav (silno) veliko, res mnogo, prav zelo, izredno, izjemno, neizmerno: sales in dicendo nimium quantum valent. Ci., differt inter honestum et turpe nimium quantum Ci., possidebat nimium quantum Gell.; v enakem pomenu tudi: nimium quanto Gell. in nimium quam Pl.
b) adv. abl. sg. n. nimiō (pravzaprav abl. mensurae, poseb. pri komp.) zelo, res zelo, prav dosti, izredno, pogosto, često = multō (za) mnogo, precej, dosti, dokaj: nimio magnae Pl., nimio melius, nimio celerius Pl., nimio mavolo Pl. dosti raje (hočem).

2.
a) adj. (o stvareh) čezmeren, prekomeren, prevelik, prehud, preveč česa (naspr. modicus, parcus): n. pertinacia atque arrogantia C., lenitas, lenitudo, celeritates Ci., vitis Ci. preveč bujna, n. calor Ci., sol O. ali soleo Sil. prehuda pripeka, imber O.; non est nimium z ACI: eos non est nimium in annos singulos vini q. X ebibere Ca.; (o osebah) α) brez mere, nezmeren, prevzeten, ohol, ošaben: nimius in honoribus decernendis Ci., nimius mero H., rebus secundis nimii T. prevzetni, nimius corrigendis moribus Aur., nimius est, multus est Aurelianus ap. Vop.; z loc.: nimius animi S. fr., L., Sen. ph. prevzeten, nimius imperii L. zlorabljajoč svojo moč, nimius pugnae cruoris Sil.; tudi nimius sermonis T. blebetav, jezičen. β) prevelik = premogočen, presilen: praeclarum virum (sc. Pompeium), sed nimium iam liberae rei publicae Vell., (sc. vicesima legio) legatis quoque consularibus nimia ac formidolosa erat T., iam nimius et potens altero tribunatu Fl. Od tod α) adv. acc. sg. n. nimium preveč, pre … (naspr. parum, satis): nimium diu Ci. predolgo, n. diligenter, n. familialiter, n. felix, n. multi Ci., paulo n. redundare Ci. nekoliko preveč, illud non probo Ci. ep. ne preveč, ne ravno, ne posebno, leges n. accomodatae Antiocho L., n. breves flores H., o nimium nimiumque oblite tuorum O., neu patruum sibi Othonem fuisse aut oblivisceretur unquam aut nimium meminisset T., n. meminisse (naspr. parum meminisse) Plin. iun. β) adv. abl. sg. n. nimiō, poseb. kot abl. comparationis pri komp. = preveč, čezmerno, prekomerno: nimio haec impudenter negas Pl., te nimio plus diligo Antonius in Ci. ep. več kot preveč, kar preveč, Albi, ne doleas plus nimio H., nimio plus est O. več kot preveč.
b) subst. nimium -iī, n preveč, preobilica (naspr. parum): pro Cluentii voluntate nimium, pro rei publicae dignitate parum, pro vestra diligentia satis dixisse videor Ci., indecorum est omne nimium Q.; z gen.: nimium boni (sreče) Enn., hostium L., regni O., auri Plin.

ningō in ninguō -ere, ninxī (nix)

1.
a) impers. ning(u)it (= gr. νείφει) sneži, sneg gre (pada), v pf. tudi sneg je zapadel: interea toto non setius aëre ninguit V., Kal. Apr. Aries incipit exoriri, pluvius dies, interdum ninguit Col., quaeritur autem quare hieme ninguat, non grandinet, vere iam frigore infracto cadat grando Sen. ph.; v pass.: totum istud spatium, qua pluitur et ninguitur Ap.
b) trans. snežiti, pošiljati sneg: cum ninxerint caelestium molem mihi Acc. ap. Prisc.

2. metaf.: ninguntque rosarum floribus Lucr. in snežijo z rožami = in kupoma sipljejo rože.

Ninos (Ninus) -ī, f (Νίνος) Nínos

1. prastaro glavno mesto Asirije, vzhodno od reke Tigris nasproti Mosula, pri poznejših piscih imenovano (po hebr. Niniveh) Nōnivē ali Ninevē, porušeno l. 606 (gl. tudi Nōnivē): Lucan., Plin., T. Heros eponymos mesta Ninus -ī, m (Νίνος) Nínos, Belov sin, ki je (po stari bajki) s svojo soprogo Semiramido ustanovil mesto Ninos (Ninive): O., Cu., Iust., Aug.

2. Ninus -ī, f Nínos, drugo ime frigijskega mesta Hierapolis (Hierapola, Hierapolis): Amm.

ni-si, conj. (iz *nĕ- in si)

1. kot stavčna nikalnica, ki zanika sam pogoj in izraža, da velja poved glavnega (nadrednega) stavka, če morda ne nastopi to, kar je izraženo v (kondicionalnem) odvisniku = če ne, ako ne, ko ne bi, da ne (z indik.): quid tu, malum, curas, utrum crudum an coctum ego edim, nisi tu mihi es tutor? Pl., nisi quid me fefellerit Ter., nisi me animus fallit, hic profectost anulus Ter., nisi me animus Ci., S., nisi fallor V., vitis, nisi fulta est, ad terram fertur Ci., at memoria minuitur. Credo, nisi eam exerceas Ci., Aegyptum penetravit, nisi exercitus sequi recusasset Suet. Kadar je v trdilnem kondicionalnem stavku zanikana samo ena beseda (en pojem), stoji sī … nōn ali sī minus (gl. to besedo pod parum), poseb. če je v kondicionalnem stavku zamolčan glag., ki ga moramo dostaviti iz nadrednega stavka: si non virtute, at humanitate eius delectamini Ci., quantum fit mali, si iratum non stultum, si non levem testem laeseris Ci., non intellego quam ob rem non, si minus illa subtili definitione, at hac volgari opinione ars (sc. oratoris) esse videatur Ci.; včasih, zlasti če ne sledi at, certe, tamen ipd., je od piščevega dojemanja odvisno, ali bo misel vpeljal z nisi (torej pogojno zanikal) ali s si … non (torej zanikajoč izrazil pogoj): hic multum ducem summum Agesilaum impedivit saepeque eius consiliis obstitit, neque vero non fuit apertum, si ille (sc. Conon) non fuisset, Agesilaum Asiam Tauro tenus regi fuisse erepturum N., cum Epaminondas Spartam oppugnaret essetque sine muris oppidum, talem se imperatorem praebuit, ut eo tempore omnibus apparuerit, nisi ille fuisset, Spartam futuram non fuisse N., quae (sc. oratio) nisi subest res ab oratore percepta et cognita, inanem quandam habet elocutionem et paene puerilem Ci. (De orat. 1, 20), haec autem oratio, si res non subest ab oratore percepta et cognita, aut nulla sit necesse est aut omnium inrisione ludatur Ci. (De orat. 1, 50).

2. conj., ki stoji za kako nikalnico = razen če, razen da, razen, samo da, kakor, kot: dicere nemo potest, nisi qui prudenter intellegit Ci., nihil aliud fecerunt nisi rem detulerunt Ci., negat Epicurus iucunde posse vivi, nisi cum virtute vivatur Ci., numquam nisi hieme Ci., ne quis enuntiaret, nisi quibus mandatum esset C., nullum esse imperium tutum nisi benevolentiā munitum N., respondit non aliter neque classem revocaturum neque exercitum reducturum nisi sibi et tota Cypro et Pelusio agroque qui circa Pelusiacum ostium Nili esset cederet[ur] L. drugače ne … , razen če … , le proti temu … , da; (pomni: nihil nisi, nihil (ali non) aliud nisi = nič drugega kot, izključno le, se razlikuje od nihil (non) aliud quam = nič drugega kot = popolnoma, povsem isto kot (želi povedati, da je eno povsem isto kot drugo, ki se mu pristavlja; prim.: erat enim historia nihil aliud nisi annalium confectio Ci. in agitur nihil aliud in hac causa Quirites, quam ut … Ci.); nikalnica pogosto stoji za veznikom: hoc primum sentio, nisi in bonis amicitiam esse non posse Ci., id nisi necessario ne faciat Ci., naves nisi in occulto constitui non poterant C. ne drugače kot: non nisi, poklas. (Cels., Col., Sen. ph.) pisano tudi nonnisi, in nisi … non lahko pogosto slovenimo na kratko z le: ea nos videre nisi in tuis tectis non possumus Ci. le pri tebi doma, iuravit se nisi victorem in castra non reversurum C., dracones non erant tacti nisi odore O.; tako je tudi nec … nisi = in le: O., T.; zanikanje je včasih skrito v retoričnem vprašanju: quid sequitur nisi … (= nihil sequitur) Ci., quid aliud expectamus nisi … (= nihil aliud) Ci., quis Sullam nisi maerentem vidit? (= nemo … vidit) Ci., quid petunt alii … nisi … (= nihil petunt) C. Na začetku stavka z novim glag. pomeni nisi = le toliko, samo to, no, ali, vendar (pa): de hac re mihi satis hau liquet: nisi hoc sic faciam, opinor Pl., de re nihil possum iudicare, nisi illud certe mihi persuadeo Ci. ep.; ponekod se kaže v tem primerjanju nenavadna jedrnatost, npr.: id misericordiāne hospitis an pactione aut casu ita evenerit, parum conperimus, nisi, quia illi in tanto malo turpis vita integra fama potior fuit, inprobus intestabilisque videtur (= nisi hoc constat, eum improbum intestabilemque videri) S., plura de Iugurtha scribere dehortatur me fortuna mea; nisi tamen intellego … (nisi tamen hoc scribere placet me intellegere … ) S. — Posebne zveze:
a) nisi si (krepkeje kot nisi) za nikalnimi, pa tudi za trdilnimi stavki = razen če: Kom., L. idr., hem, repudiatus repetor: quam ob rem? nisi si id est, quod suspicor: aliquid monstri alunt Ter., miseros illudi nolunt nisi si se forte iactant Ci., noli putare me longiores epistulas scribere, nisi si quis ad me plura scripsit Ci. ep., nisi siquid in Caesare populoque Romano sit auxilii, omnibus Gallis idem esse faciendum, quod Helvetii fecerint C., quid mea culpa tamen? nisi si lusisse vocari culpa potest O.
b) nisi quod razen da, le da, le s to razliko da, izvzemši da, le s to izjemo da: Pl., Tusculanum et Pompeianum valde me delectant, nisi quod me, illum ipsum vindicem aeris alieni, aere non Corinthio sed hoc circumforaneo obruerunt Ci. ep., ab negotiis numquam voluptas remorata (sc. eum est), nisi quod de uxore potuit honestius consuli S., unde causa et origo peregrino sacro, parum (= non) comperi, nisi quod signum ipsum … docet advectam religionem T., et fecisset, nisi quod felicius iucundiusque est Plin. iun.
c) nisi forte, nisi vērō, tudi samo nisi z ind. če morda ne, bodi le da, bodisi da (prehodni členi, s katerimi se (pogosto iron.) odvrne pričakovan ali le možen ugovor, in to tako, da se kaže na njegovo brezumnost): Eruci criminatio tota ut arbitror dissoluta est; nisi forte expectatis ut illa diluam quae de peculatu ac de eiusmodi rebus commenticiis inaudita nobis ante hoc tempus ac nova obiecit Ci., an est quisquam, qui hoc ignoret? nisi vero existimatis dementem fuisse P. Africanum Ci., quid miramur L. Sullam aliqua animadvertere non potuisse? Nisi hoc mirum est, quod vis divina esse qui non possit, si … Ci.

Nīsus² -ī, m (Νῖσος) Nísos

1. Pandionov sin, kralj v Megari; hči Skila (Scylla) mu je odstrigla škrlatne lase in jih dala njegovemu sovražniku, svojemu ljubimcu, Minosu; nato je bil Nisos spremenjen v jezersko postojno (po drugih v skobca), Skila pa v neko drugo ujedo (ciris): V., O. Od tod adj.
a) Nīsaeus 3 (Νισαῖος) Nísov, iz Nísovega rodu: Nisaei canes O., filia purpureos Niso furata capillos pube premit rabidos ingenibusque canes O. (prim. opombo spodaj).
b) Nīsēius 3 (Νισηίος) Nísov: Ps.-V. (Ciris), virgo Niseia (= Nisova hči Skila) O.
c) Nisias -adis, f (Νισιάς) Nísova, nísovska, pesn. mégarska: Nisiades matres Nisiadesque nurus O.; patron. Niseis -eidis, f (Νισηίς) Niséida, Nisova hči Skila (a včasih zamenjevana s Forkisovo hčerjo Skilo): praeterita cautus Niseide navita gaudet O.

2. Trojanec, Hifarkov sin, Enejev tovariš in Evrialov prijatelj: V. (Aen. V, 294 in nasl.).

Opomba: O. in tudi drugi pesniki pogosto zamenjujejo Nisovo hčer Skilo z istoimen(sk)o Forkisovo hčerjo (gl. Scylla).

niteō -ēre -uī

1. biti masten: qui nitent unguentis, qui fulgent purpurā Ci.

2. dobro rejen, porejen, obilen, tolst, masten, debel, bohoten biti: parcius n. H., sinere in proprius membra nitere bonis Pr., unde sic, quaeso, nites aut quo cibo fecisti tantum corporis? Ph., tellus nitet Petr., arbores nitent (sc. agri) Plin.; od tod tudi

2. lep, čeden, ličen, zal, brhek biti: miseri, quibus intentata nites H. ki ne poznajo tvoje lepote, nitet ante alias regina Stat.

3. obilovati, obilo (v izobilju) biti česa: quod (sc. vectigal) … in pace niteat Ci., res ubi magna nitet domino sene H., omnia nobilibus oppidis nitent Plin.

4. svetiti se, blesteti, lesketati se, bleščati se (ljubko in lepo, zlasti o gladkih in mastnih stvareh): nitet diffuso lumine caelum Lucr., luna potest solis radiis percussa nitere Lucr., deterius Libycis olet aut nitet herba lapillis? H., carmina ni sint, ex numero Pelopis non nituisset ebur Tib., in quo diversi niteant cum mille colores O., aera nitent usu O., vere nitent terrae O., nitent templa marmore T., murice tinctā veste nites Mart.; metaf. svetiti se = odlikovati se: illorum vides quam niteat oratio Ci., ubi plura nitent in carmine H. — Od tod pt. pr. nitēns -entis

1. masten: coronatus nitentes malobathro Syrio capillos H.

2. (po)rejen, tolst: taurus V.; (o njivah in rastlinstvu) dobro obdelan, sveteč se, bohoten, vesel: campi, culta V., herba O., arbor Gell.; od tod (o osebah) lep, brhek: uxor Cat., cum desiderio meo nitenti … libet iocari Cat., qua nullā nitentior … femina O. gorša.

3. obilovajoč, obilen, poln, napolnjen: mensae H. polne.

4. sveteč se, svetel, bleščeč, blesteč, lesketajoč se: oculi V., frondes auro nitentes V. od zlata lesketajoče se, zlatobleščeče, Cyclades H. (zaradi kamnolomov marmorja), arma … nitentia ante rem, deformia inter sanguinem et vulnera L., Lucifer Tib., astra O., solis equi Val. Fl., nitentior ostro flos O.; metaf. sijajen, imeniten, odličen, izvrsten, izboren, izreden, slaven: Lucretius, consul anni prioris, recenti gloria nitens L., oratio (naspr. horrida) Ci., non patre nitens linguave Sil., ingenium Stat. jasen, bister; subst. n. pl.: aetas defodiet condetque nitentia H.

níti ni

niti ... niti ni... ni
niti ti niti jaz ni tú ni yo
niti eden niti drugi ni uno ni otro
niti jaz ne (jaz tudi ne) ni yo tampoco
niti ti ne ni tú siquiera

nitrum -ī, n (gr. νίτρον) nátron, soda, samorodna rudninska lužnina, ki so jo uporabljali za milo, pa tudi za beljenje in barvanje tkanine: Plin., Isid., flos nitri Vitr. kisli natron, natron z ogljikovim dioksidom; metaf. lug = čistilo: censuram lomentum aut nitrum esse Caelius Rufus in Ci. ep.

niveus 3 (nix)

1. snežen, snežnat: aggeres V. kupi snega, mons Cat., aqua Mart. snežnica (s katero so hladili pijače in jo tudi uporabljali za pitje).

2. meton.
a) bel kot sneg, snežnobel: candor Corn., lac, cycni, lacerti Veneris V., color, latus H., corpora, dens, pons, luna, marmor, columbae, iuvenca, vestis O., agna Sen. ph., Iuv., equi (ob zmagoslavnem vozu) Tib.; z inf.: quā notam duxit (sc. vitulus) niveus videri H. biti videti snežnobel; metaf.: Quirites, tribuni Iuv. belo oblečeni, v belih togah.
b) (snežno)jasen, bister: flumen Sen. tr., undae Mart.

niz|ek (-ka, -ko) niedrig (tudi figurativno); tief, [tiefstehend] tief stehend, tiefliegend; flach; klein
nizke postave klein von Wuchs, kleinwüchsig, kleingewachsen
nizka obala geografija die Flachküste
nizki breg geografija das Flachufer
nizko gorstvo geografija niedriges Gebirge
Nieder- (vodostaj das Niederwasser), nieder- (z nizkim številom vrtljajev niedertourig), -niedrig (po rangu rangniedrig)
z nizkim tališčem niedrigschmelzend
z nizkim vreliščem leichtsiedend
z nizko naklado auflagenschwach
nizki … rastlinstvo, botanika Zwerg-

nizki udarec moški spol der Tiefschlag (tudi figurativno)

no ne

decir que no ne reči, odbiti
¡bromas no! z menoj se ni šaliti
no hay tal cosa, no tal ne, nikakor ne
no vedo nada (= nada veo) ničesar ne vidim
no tiene apenas pelo skoraj plešast je
pueden no saberlo morda tega ne vedo
no lo haré hasta mañana to bom šele jutri naredil
no es que lo dijese tega jaz nikakor ne bi rekel
no sea que... da ne bi ...; sicer (bi mogel, utegnil)
a no ser que... razen če ...
no más samo; dovolj
entre V. no más kar vstopite, ne delajte ceremonij
no puedo menos de... ne morem si kaj, da ne bi ...
no tengo sino tres pesetas imam samo (še) tri pesete
no lo haré, sino (= si no) máteme V. ne bom tega storil, tudi če me ubijete!
¡castígale si no! kaznuj ga torej!
no sino; no sino que; no sólo, si (que) también; no sólo, sino es ni ... ne samo ... temveč tudi ...
¡que no viene! gotovo ne bo prišel!
¿a que no¿ (ali) morda ne? mar ne?
no bien komaj, brž ko
no obstante kljub, navzlic
no por cierto gotovo ne
no por eso nič manj, pri vsem tem
el no cumplimiento neizpolnitev
¡qué no sabrá él! ta bo pač vse vedel!
¿pués no¿ morda ni res? mar ne? mar nimam prav?
¿cómo no¿ kako da ne; seveda, mislim da
¿es muy bonito, no¿ je zelo lepo, kajne?

nōbilis -e (prvotna in star. obl. gnōbilis: (g)nōscere; prim. i-gnōbilis)

1. znan: neque eis umquam nobilis fui Pl.; od tod očiten, viden: nobili gaudio T.

2. po svetu (po vsem mestu) znan: vetus ac nobilis gladiator Ci., inimicitiae nobiles inter eos erant L., cum sint nobilissimae sibi cum consule inimicitiae L.; occ. znan
a) v dobrem pomenu = slaven, sloveč, slovit, imeniten: die festo celebri nobilique Pl., ex doctrina nobilis et clarus Ci., multi in philosophia praeclari et nobiles Ci., oppidum inprimis clarum et nobile Ci., rex n. N., palma nobilis (= nobilitans) H., ut in utramque partem arcendis sceleribus exemplum nobile esset L., n. crimen O., nobilis aere Corinthus O., nobilior sanguine matris O., Cicero vir nobilissimus novitatis Vell., studia te tua clarum et nobilem efficiunt Sen. ph., vitulis quidem marinis ad multa quoque nobile (sc. fel) Plin.; pesn. z inf.: dicam … superare pugnis nobilem H. slovečega zmagovalca v rokoborbi, slovečega rokoborca, genus hic Rheno iactabat ab ipso, mobilis e recti[s] fundere gaesa rotis Pr., avum fronte aequavisse severa nobilis Sil.
b) v slabem pomenu = zloglasen, razvpit, na slabem glasu: qui se scelere fieri nolunt nobiles Pl., ille nobilis taurus quem crudelissimus omnium tyrannorum Phalaris habuisse dicitur Ci., scortum n. L., nobilis clade Romanā Caudina pax L.

3. plemenitega rodu, plemiškega rodu, plemenit, blagoroden, imeniten: mea (sc. amica) est sumptuosa, nobilis Ter., familia Ci., nobili genere nati Ci., mulier non solum nobilis, sed etiam nota Ci., Q. Metellus homo nobilissimus Ci. mož starega plemenitega rodu, missus cum his Carthalo nobilis Carthaginiensis L., dei nobiles O. bogovi višje vrste; včasih = plemiški, plemenitaški, aristokratski (naspr. ignobilis, homo novus), zlasti v poznejši dobi rim. republike = potomec patricijske ali tudi plebejske rodovine, katere člani so dosegli tri najvišje kurulske časti ter s tem dosegli uradniško plemstvo in ius imaginum (gl. imāgō): adulescens ali iuvenis nobilis Ci. mlad plemič, quanta sit in invidia apud quosdam homines nobiles novorum hominum industria Ci.; subst.: nobiles nostri Plin. iun. naši plemiči (plemenitaši, plemenitniki, imenitniki); od tod Nōbilis in Nōbilissimus plemeniti, preplemeniti, nadvse plemeniti, v cesarski dobi naslov članov cesarske družine: Dig., Cod. Th.; čast sama se je imenovala Nōbilissimātus -ūs, m nobilisimát = plemenitost, imenitnost: Icti.

4. plemenit = plemenite vrste, plemenski, znamenit, odličen, izvrsten: nobilium greges equarum O., n. equus Cu., Sen. ph., phalerae Ci., tres nobilissimi fundi Ci. Adv. nōbiliter imenitno, odlično, slavno, častno, dovršeno, izvrstno, mojstrsko: n. aliquid architectari Vitr., caelare argentum Plin., cantare Lamp., nobilius permixta tuo sub nomine Aus., nobilius philosophari Sid., ab exercitu nobilissime tumulatus L. epit., actus nobilissime consulatus Q.

Opomba: Abl. sg. nōbilī; toda: aliquo excellente et nobile viro Ci. ap. Char.

noceō -ēre -cuī -citum (sor. z necāre; gl. nex)

I. intr.

1. škoditi, škodovati, oškodovati koga, povzročiti (povzročati), narediti (delati) komu škodo, storiti, prizade(ja)ti komu kaj hudega, kaj žalega, spraviti (spravljati) koga v nesrečo, biti škodljiv, biti neugoden, predstavljati oviro (naspr. prodesse); abs.: arma esse alia ad tegendum, alia ad nocendum Ci., sublato iure nocendi N. žaljenja, alieni nocendi locum dare N. komu pokazati (svojo) slabost, nocendi artes, tempus nocendi V., ne sit vis magna nocendi O., nocendo prosum O., prodesse enim eos (sc. daemonas) putant, cum nocere desinunt, qui nihil aliud possunt quam nocere Lact., nocendi acerbitate conflagrans Amm. strastno škodoželjen; o stvareh: inguen ne existat, papulae, tama, ne boa noxit (gl. opombo) Luc. ap. Fest., ne fluctus, ne vadus, ne piscis aliquā noxit Poeta ap. Fr., prohibet nocere venenum quod tibi datur S. fr., qui (sc. venti) si humidi nocent Vitr., quae nocuere sequar, fugiam quae profore credam H., in corporibus aequis … nihil quod nociturum est medici relinquunt Cu., hic (sc. homo) prodesse vult, illa (sc. ira) nocere Sen. ph., ferox impatiensque natura irritamenta nociturae libertatis evitet Sen. ph.; z dat.: iuro … me nociturum nemini Pl. iura te non nociturum esse homini de hac re nemini Pl., Iuppiter nimio calore hominibus nocet Ci., ut non liceat sui commodi causā nocere alteri Ci., se nociturum (sc. esse) nemini C., supplicibus deorum nocere N. lotiti se jih, qui eorum cuiquam nocuerit L.; z abl.: feminas omnes ubique visu nocere, quae duplices pupillas habeant Ci. ap. Plin., persona … exemplo nocet Vell.; z abl. in dat.: nec (sc. rex) alio loco (z bivanjem kje drugje) disciplinae militari magis nocuit Cu.; z dat. (o stvareh): Val. Max., nocent et frugibus umbrae V., haec nocuere mihi O., maior sum quam cui possit fortuna nocere O., ei materiae nec caries nec tempestas nec vetustas potest nocere Vitr., ne conspectae opes vitae nocerent Iust.; z dat. in abl.: neque enim his (sc. navibus) nostrae (sc. naves) rostro nocere poterant C.; (le enkrat) z adversus: quod adversus eum non nocuit Ulp. (Dig.); z notranjim obj.: si servus noxam nocuit Tab. XII če je suženj prizadejal kako škodo, če je suženj kaj zagrešil, ob eam rem noxam nocuerunt L. (stalno fecijalsko besedilo) so se pregrešili, noxiam nocere Iulianus ap. G. (Dig.); z acc. pron. n.: si uredo aut grando cuippiam nocuit Ci., ne quid sibi ne rei publicae nocere posset Ci., nihil iis nocituros hostes C., nihilum nocere lagoenis H. prizanašati steklenicam = zmerno piti, quam metui, ne quid Libyae tibi regna nocerent V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis V.; s subjektnim inf.: quid temptare nocebit? O. kaj bi lahko poskus škodil?; s subjektnim ACI: nocet esse deum O. na svojo škodo sem bog, nocet esse sororem O.; v pass. brezos.: Vitr., Sen. ph., neque diem decet me morari neque nocti nocerier (= noceri) Pl., ut ne cui noceatur Ci., mihi quidem ipsi nihil ab istis iam noceri potest Ci., ne quid eis noceatur C., relinquebatur ut neque longius ab agmine legionum discedi Caesar pateretur et tantum in agris vastandis incendiisque faciendis hostibus noceretur C., providebatur, ut potius in nocendo aliquid praetermitteretur quam cum aliquo militum detrimento noceretur C. da bi raje sovražniku delali manj škode kot pa mu … škodili, rostro enim noceri non posse cognoverant C., ipsi vero nihil nocitum iri C. njemu samemu pa res ne bo storjeno nič žalega, quibus haut multo secus quam ferro noceri poterat S. fr., noceri enim ei, cui hac lege non liceat L., quatenus exemplo non nocebatur Vell.

2. biti v napoto (za napoto), delati napoto, napotovati čemu, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati) kaj: turba nocet iactis telis O., si modo sic faciat, ut lumini noceat Ulp. (Dig.). —

II. trans. oškodovati koga, (po)kvariti kaj, škoditi (škodovati) komu, čemu; v act. le pri poznejših piscih: ut, quod tibi prodest, adversarium noceat Veg., iudica, domine, nocentes me Vulg., si quid voluerit eos nocere It., pogosteje v (osebnem) pass. noceor = trpim (utrpevam) škodo, stori se mi kaj žalega: larix ab (zaradi) suci vehementi amaritudine ab carie aut tinea non nocetur Vitr., neque a tempestatibus neque ab ignis vehementia nocentur Vitr., itaque cum non solum non noceretur, verum etiam quarundam uberibus aleretur, ad ultimum in Oceanum abici iussit Iust., aequum non est nos noceri hoc, quod … Ulp. (Dig.). — Od tod adj. pt. pr. nocēns -entis

1. škodljiv, kvaren, slab: a caulibus … ut a pestiferis et nocentibus (sc. vites) refugere dicuntur Ci., edit cicutis alium nocentius H., nocens ferrum ferroque nocentius aurum O.; adv. nocenter škodljivo, kvarno, v škodo: Tert., magisque nocenter indolescit (sc. abscessus) Cels., robusta crura nec longa sed infestis velut sudibus nocenter armata Col.

2. (kakega hudodelstva) kriv, obtežen s krivdo, hudodelski, hudodelen, zločinski, od tod tudi kazniv (naspr. innocens, innoxius): reus n. Ci. idr., homo Cels., femina Ps.-Q., fac moriendo Antonium nocentiorem Sen. rh., ne nocentiores vos faciat T., in hac libidine hominum nocentissimorum Ci., homo sceleratissimus et nocentissimus Ci., nocentissimus senex Ps.-Q.; kot subst. nocēns -entis, m krivec, hudodelec, hudodelnik, zločinec: nocentem et nefarium impiumque defendere Ci., dolore et cruciatu nocentis suum dolorem lenire Ci.; v pl.: Sen. rh., meritā caede nocentum (gl. opombo) O., nocentissimi Sen. ph. največi hudodelci, največji zločinci.

3. brezbožen, zanikrn, malovreden: se avarissimi hominis cupiditati satis facere posse, nocentissimae (po novejših izdajah nocentissimi) victoriae non posse Ci., nocentissimi mores Q.

Opomba: Star. cj. pf. noxit (= nocuerit): Luc. ap. Fest., Poeta ap. Fr.; inf. pass. nocerier: Pl. — Gen. pl. pt. pr. nocentium: Corn., pesn. tudi nocentum: O.

noč [ó] ženski spol (-i …) die Nacht, -nacht (kresna Johannisnacht, Mittsommernacht, kristalna Reichskristallnacht, Kristallnacht, ljubezenska Liebesnacht, majska Mainacht, mesečna Mondnacht, s slano Frostnacht, novoletna Silvesternacht, polarna Polarnacht, poletna Sommernacht, poročna Brautnacht, Hochzeitsnacht, Sveta Christnacht, Šentjernejska Bartholomäusnacht, viharna Sturmnacht, koledniške noči množina [Rauhnächte] Raunächte množina)
Tisoč in ena noč Tausendundeine Nacht
Velika noč das Ostern
kraljica noči Königin der Nacht (tudi rastlinstvo, botanika)
lepotice noči množina die Schönen der Nacht
lahko noč! Guten Abend!, Gute Nacht!
voščiti lahko noč Gute Nacht sagen
vsako noč jede Nacht, allnächtlich
noč za nočjo Nacht für Nacht
pol noči die halbe Nacht
celo noč die ganze Nacht, die Nacht über
cele noči nächtelang
črn kot noč nachtschwarz
dan in noč rund um die Uhr, Tag und Nacht
grd kot noč [häßlich] hässlich wie die Nacht/Sünde
ko pade noč bei Einbruch der Nacht
neko noč eines Nachts
neumen kot noč strohdumm
poljub za lahko noč der [Gutenachtkuß] Gutenachtkuss
prekrokati noč sich eine Nacht um die Ohren schlagen
različen kot noč pa dan verschieden wie Tag und Nacht, himmelweit verschieden
temen kot noč nachtdunkel
čez noč über Nacht, figurativno von heute auf morgen, von einem Tag zum anderen
v noč (bis) in die Nacht hinein
pozno v noč tief in die Nacht hinein, bis in die Puppen
z nočjo mit einbrechender Nacht

nod² [nɔd]

1. neprehodni glagol
kimati, pokimati; zakinkati, zadremati (često z off)
majati se (drevo v vetru), gugati se

2. prehodni glagol
prikimati komu, pritrditi

to nod to s.o. pokimati komu
a nodding acquaintance (with) bežno poznanstvo, bežen znanec, površno poznavanje
to nod one's farewells pokimati v slovo
we are on nodding terms samo pozdravljamo se
Homer sometimes nods tudi največji um se lahko kdaj zmoti

nog|a¹ [ô] ženski spol (-e …) anatomija das Bein, (stopalo) der Fuß; ( medicinaiksasta X-Bein, izbočena Hohlfuß, kadilska Raucherbein, kepasta Klumpfuß, konjska Pferdefuß, Spitzfuß, oksasta O-Bein, ploska Plattfuß, razmaknjena Spreizfuß; pri kipih: počivajoča/razgibana Spielbein, nosilna Standbein)
lesena noga Holzbein
močno se poteča noga Schweißfuß
indijanci Črna noga Schwarzfußindianer množina
pri prižnici: der Fuß
figurativno težka noga pri vožnji z avtomobilom: der Bleifuß
… noge/nog Fuß-, Bein-
(bolezen das Fußleiden, drža die Fußstellung, glivična bolezen die Fußpilzerkrankung, odtis der Fußeindruck, Fußabdruck, zlom der Beinbruch, kad za noge die Fußwanne, letev za noge die Fußleiste, opora za nogo die Fußstütze, opornica za nogo medicina die Beinschiene, ščitnik za nogo der Beinschutz)
ne čutiti noge kein Gefühl im Fuß haben
podstaviti nogo komu (jemandem) ein Bein stellen
zviti si nogo sich den Fuß vertreten
brez noge medicina beinamputiert

na nogi auf dem Fuß
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben

z nogo mit dem Fuß
sunek z nogo šport der Beinschlag
biti z eno nogo v grobu figurativno am Rand des Grabes stehen/mit einem Fuß im Grabe stehen
dotikati se z nogo koga füßeln
drsati z nogo pri hoji: den Fuß schleifen
vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
zadreti si v nogo pri hoji: sich (etwas) in den Fuß treten
noge množina:
dolge tenke noge Storchbeine množina
iksaste noge X-Beine
z iksastimi nogami x-beinig, X-beinig
oksaste noge Säbelbeine
kratke krive noge Dackelbeine
dobiti noge figurativno Beine bekommen/kriegen, Füße bekommen
imeti mehke noge nicht mehr ganz standfest sein
teči: kar nesejo noge (laufen) was die Beine hergeben
laž ima kratke noge Lügen haben kurze Beine
ne da bi si zmočil noge trockenen Fußes
ožuliti si noge sich wund laufen
razgibati si noge sich die Beine vertreten
vleči noge za seboj pri hoji: die Beine nachziehen, hatschen
komu zvezati roke in noge (jemanden) an Händen und Füßen fesseln
nog množina:
par nog das Beinpaar
nega nog die Fußpflege
potenje nog der Fußschweiß
umivanje nog die Fußwäsche, figurativno die Fußwaschung
razkrečenih nog spreizbeinig
trdih nog steifbeinig
lahkih nog schnellfüßig, leichten Fußes
urnih nog flinkfüßig
ploskih nog plattfüßig
-beinig (tenkih nog storchbeinig)
čez noge über die Füße/Beine
spotikati se čez lastne noge über seine eigenen Füße stolpern

med noge zwischen die Füße/Beine
stisniti rep med noge den Schwanz einziehen (tudi figurativno)

na nogah auf den Beinen
bolan na nogah fußleidend
na negotovih nogah staksig, schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Beinen
na dveh nogah auf zwei Beinen, figurativno (živ) wandelnd
biti na nogah auf den Beinen/Füßen sein, (biti pokonci) auf sein
biti na majavih nogah auf wackligen/schwachen Füßen stehen (tudi figurativno)

na noge auf die Beine
hrom na noge fußlahm
nog na zadnje noge kreuzlahm
dvigniti na noge auf die Beine bringen, lovstvo aufjagen, občinstvo pri koncertu ipd.: mitreißen
pasti na noge auf die Füße/Beine fallen (tudi figurativno)
pomagati na noge komu (jemandem) aufhelfen, auf die Beine/Füße helfen, (jemanden) auf die Beine stellen (tudi figurativno), figurativno (jemandem) auf die Sprünge helfen
postaviti na noge aufstellen, auf die Beine/Füße stellen
postaviti se na lastne noge figurativno sich auf eigene Füße stellen
postaviti se na zadnje noge žival: Männchen machen, schön machen, človek: (upreti se) sich auf die Hinterbeine stellen
šport skok na noge der Fußsprung
šport skok na noge skrčeno der Paketsprung
spraviti na noge auf die Beine bringen/stellen, bolnika: aufpäppeln, občinstvo: mitreißen

od nog von den Füßen
od mladih nog von klein auf, von den Kindesbeinen an, von jung auf
od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
pod noge:
metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Steine in den Weg legen
vzeti pot pod noge die Beine in die Hand nehmen, die Beine unter den Arm nehmen

pod nogami unter den Füßen
goreti pod nogami komu (jemandem) heiß unter den Füßen sein
izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren

v nogah in den Beinen

bolečina v nogah der Fußschmerz

za noge für die Füße/Beine
prostor za noge die Beinfreiheit
sprej za noge der Fußspray
vreča za noge der Fußsack

z nog von den Füßen
stresti si kaj z nog (etwas) von den Füßen schütteln

z nogami mit den Füßen/Beinen
težave z nogami das Beinleiden
šport kroženje z nogami das Beinkreisen
otepati z nogami hampeln, um sich schlagen
zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln