Franja

Cōminium -iī, n Kominij, samnijsko mesto: L. Od tod adj. Cōminius 3 kominijski,

1. gl. Colminiāna olea; kot subst. Cōminiī -ōrum, m Kominijci, preb. Kominija: Plin.

2. Kominij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; poseb. znan je C. Cominius Gaj Kominij, zgovoren rimski vitez, ki je skupaj z bratom Lucijem obtožil bivšega tribuna Gaja Kornelija. Branil ga je Cicero: Ci., Asc.

cōmis -e, adv. cōmiter dobre volje, dobrovoljen, dobrosrčen, prijazen, priljuden, vljuden, dobrohoten, ustrežljiv (naspr. asper, severus): o osebah in njihovem mišljenju: „comes“ benigni, faciles, suaves homines esse dicuntur Ci., c. dominus Ci., fuerit Lucilius … comis et urbanus H., conviva c. H., c. anus O., (Iulia Augusta) comis ultra, quam antiquis feminis probatum T., Pylius orator eloquio comis Ap., quis vero C. Laelio comior? Ci., senex comissimus Ap., animus c. Ter., ingenium c. N.; z dat.: dum illis comis est Pl., ut erat comis bonis T.; s praep.: c. erga Lysandrum Ci., in uxorem H., quamvis comis in amicis tuendis fuerit Ci.; o stvareh: comes garrire libellos H. zabavne, comi hospitio accipi L., comibus est oculis alliciendus amor O., c. victus inter hospites T., comi sermone et congressu T., sermones comissimi Ap. Kot adv.: Pl., Ter., Varr., Plin., Q. idr., qui erranti comiter monstrat viam Enn. ap. Ci., cum senibus graviter, cum iuventute comiter vivere Ci., maritus c. invitat regios iuvenes L., c. administratā provinciā T.

comisura ženski spol stičišče; šiv

comisura de los labios ustni kot

comitiālis -e (comitia) na komicije nanašajoč se, volitven, volilen: homines Pl. ljudje, ki so vedno na volišču, kjer prodajajo svoje glasove, dies c. Varr., Ci. ep., L., Macr. volilni dan (na volilne dneve senat navadno ni zasedal), mensis c. Ci. volilni mesec = januar, biduo excepto comitiali C. 3. in 4. januar, morbus c. Cels., Plin., Dig. ali vitium c. Sen. ph. = božjast (ki je kot zlo znamenje prekinila komicije, če se je pojavila tega dne). Od tod comitiālis, m = božjasten: ab eo cibo comitiales fieri Plin.; subst. comitiālēs -ium, m
a) božjastniki: Philistio … dat radicis uncias quattuor … pleuricitis et comitialibus Plin.
b) (sc. morbi) božjastne bolezni: (fibri testes) contra comitiales sumpti Plin. — Adv. comitiāliter božjastno, pri (ob) božjasti: Plin.

commanipulāris -e v istem manipulu služeč; kot subst. commanipulāris -is, m manipulski (vojni) tovariš: T.

commāticus 3, adv. -ē (gr. κομματικός)

1. v kratkih odstavkih sestavljen (zložen, spisan): hymnus, rhythmi Sid., eloquentiae breves commaticique tractatus Hier.

2. (o osebah) v kratkih odstavkih govoreč ali pišoč: Osee commaticus est et quasi per sententias loquens Hier. — Kot adv.: Hier., Arn.

commeātālis -e (commeātus) na dopust nanašajoč se, dopusten: formula Cass., commeatales viri Cod. I. dopustniki; kot subst. commeātālis -is, m dopustnik: Cod. I.

commeminī -isse

1. spominjati se koga, česa, pomniti, v spominu ohraniti (ohranjati) koga, kaj; abs.: Ter., commemini Pl. pomnim (kot odgovor); z acc.: quem hominem probe commeminisse se aiebat Ci., ego autem non commemini, antequam sum natus, me miserum Ci.; z gen.: domi Pl.; z ACI: Aug.; z odvisnim vprašanjem: Pl.

2. v govoru spomniti (spominjati) se koga, česa, omeniti (omenjati) koga, kaj; z gen.: complurium Socratis sectatorum in sermonibus … commeminit Gell.

comminīscor -scī -mentus sum (prim. meminī, mēns)

1. priklicati si kaj v spomin, spomniti (spominjati) se česa, domisliti se: age, comminiscere ergo Pl., iam commentu's? Pl.

2. izmisliti (izmišljati) si kaj, izumiti (izumljati), iznajti: Mel., Epicurus monogrammos deos … commentus est Ci., c. vectigal L., Suet., litteras Suet.

3. (v slabem pomenu) kaj neresničnega izmisliti (izmišljati) si, namisliti (namišljati), zlagati se; abs.: confingere et c. Corn.; z acc.: Ter., Dig., mendacium Pl., quid comminiscar? Ci. ep., c. crimen ex re fortuita L., tantum scelus Q.; z odvisnim vprašanjem: Pl. Od tod pt. pf. s pass. pomenom commentus 3 izmišljen, namišljen, zlagan: gemitus ficti commentaque funera O., c. sacra O. na laži sloneča, fraus Icti. Od tod subst. commentum -ī, n izmišljotina,

1. izmislek, domislica, izum, iznajdba: Ter., Suet., Iust., opinionum commenta delet dies Ci., id vectigal … alterum commentum L., sine aliquo commento miraculi L. ne da bi se izmislilo kaj čudežnega.

2. occ.
a) namislek, naklep, nasnova, zvijača, prevara: novum et insigne c. Fl., commenta nefanda Iust., callidum c. Ulp. (Dig.)
b) kot govorna podoba domislica: Visellius ap. Q.

3. izmišljotina, laž: milia rumorum commenta O., commenta retexit O.

commissure [kɔmisür] féminin stik, spah

commissure des lèvres stičišče ustnic, ustni kot

common² [kɔ́mən] samostalnik
občinsko zemljišče, občinski pašnik
pravno dohodek od zemljišča

above (ali beyond, out of) common nenavaden
in common skupen
in common with natanko tako kot
out of the common nenavaden

commūnis (st.lat. commoinis) -e (cum in mūnia; prim. lat. mūnus, st.lat. moenos menjalna storitev, mūnia povratna opravila, immūnis prost storitev, mūniceps, mūnicipium, st.lat. moinicipiis: lacijska municipia = mesta s samoupravo so imela do Rima enake dolžnosti [mūnia] kakor cives Romani; prim. še sl. mena, menjati, nem. gemein, Meineid; sem spada še lat. mūtāre, mūtuus, torej je commūnis „zavezan k povratnemu opravilu, z isto dolžnostjo“), od tod:

1. skupen, obči, občen, splošen, navaden, vsakdanji: id non proprium senectutis est vitium, sed commune, valetudinis Ci., non solum id, quod commune est, sed etiam id, quod istius praecipuum est Ci., homo vitae communis ignarus Ci. ki ne zna občevati s svetom, ki ne zna živeti med ljudmi, vitae consuetudo c. ali vita hominum consuetudoque c. Ci., c. sensus Ci. preprost ljudski razum, c. classis Graeciae N. združeno ladjevje, c. ius gentium N., locus c. (evfem.) Pl. podzemlje, pekel, locus c. Sen. rh. hotnišnica, loca communia Ci. javni trgi, javni prostori, toda loci communes Ci., Q. obča mesta = vsakdanji izreki, znane resnice, krilatice, c. mimi Ci. običajne, ki se večkrat vidijo, populus, deus V., di c. V., c. superi Val. Fl., condicio c. H., paucis ostendi gemis et communia laudas H. javnost, c. aurae O., curae c. T., c. commoda Plin. iun., communi monetā Iuv. z navadnim kovnim pečatnikom. Adv. commūniter (naspr. separatim, proprie)
a) skupaj: N., C., Suet., c. pisunt Ca., c. pascere Varr., c. quaerere aliquid Ci., H., ut rebus c. gestis paene simul cum patre triumpharet Ci., tres populi c. bellum parant L.
b) vobče, splošno, vprek: quae c. locutus sum Ci. Adj. v zvezi z dat.: Ter., O., mors omni aetati est communis Ci., commune vitium magnis parvisque civitatibus S.; z inter: multa sunt civibus inter se communia Ci.; s cum: quocum fuit domus et militia communis Ci., alterum nobis cum diis, alterum cum bestiis commune est S., illa communia imperatoribus cum militibus N., omnia ei cum amicis fuisse communia N.; pogosto aliquid cum aliquo commune habere: Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap.; z gen.: hostes communes omnium Ci., amicorum esse communia omnia ali communia esse amicorum inter se omnia Ci.; occ.
a) ret. exordium c. Ci., Corn., Q. tudi za nasprotno stranko ugoden.
b) gram. verbum c. glagol na -or z aktivnim in pasivnim pomenom: Gell., Prisc., syllaba c. (= anceps) Don. dvojnotrajen, genus c. Char. skupni (= moški in ženski) spol.

2. (o osebah) pristopen, dostopen, prijazen, priljuden, vljuden: Plin. iun., (amicus) simplex et communis et consentiens Ci., sic se gerebat, ut communis infimis, par principibus videretur N., quis Laelio communior? Ci., et super cenam et semper alias communissimus Suet., Cyrum minorem … communem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci., communis nimis circa omnes Eutr.; occ. demokratičen (kdor misli, da so vsi državljani enaki): Ci. ep. (IV, 9, 2). — Od tod subst. commūne -is, n

1. skupna last, državna lastnina: Icti., de communi, quidquid poterat, ad se in privatam domum sevocabat Ci., quod ius statues communi dividundo Ci. ep., nescio quid in commune contulit Ci. v zadružno blagajno, ut communibus pro communibus utatur, privatis ut suis Ci., privatus illis census erat brevis, commune magnum H., modo ne communia solus occupet O.

2. occ. občinstvo, občina, srenja, država: a communi Cretensium legati ad Pompeium venerunt Ci., commune Milyadum vexare Ci., c. gentis Pelasgae O. skupna moč. Od tod pogosto adv. in commūne
a) za vse, za javne namene, v občo korist: in c. metuere Pl., in c. consulere Ter., Cu., T. ali consultare Mel., Plin. iun. ali deliberare Suet., in c. conferre Ci. ali congerere T., in c. disserere T., in c. laborare, prodesse Q.
b) vobče, sploh, splošno, počez, vsevprek: Plin., Q., in publicum et in c. laudare T., haec in c. de Germanorum origine T., in c. alacres properabant T.
c) skupno: honores in c. vocare L. vsem (= patricijem in plebejcem) omogočiti; tako tudi: libertatem in communi ponere T.; occ. na spolovino (kot vzklik): Sen. ph., eia in commune, quidquid est lucri! Ph.

comodare² v. intr. impers. (pres. cōmoda) ustrezati, odgovarjati:
fate come vi comoda storite, kot vam je prav

compagnon [kɔ̃panjɔ̃] masculin tovariš, drug; kolega; spremljevalec, pomočnik; gradbeni delavec; commerce družabnik, solastnik; spremljevalen pojav

à dépêche-compagnon hitro in površno
compagnon boulanger pekovski pomočnik
compagnon d'armes, d'études, de travail, de voyage tovariš v vojski, pri študiju, pri delu, na potovanju
compagnon d'enfance tovariš iz mladosti
compagnon d'infortune tovariš v nesreči
petit compagnon (figuré) nepomemben človek
être compère et compagnon biti neločljiv
traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim

compatibility [kəmpætəbíliti] samostalnik (with)
združljivost, spravljivost; znosnost

TV možnost sprejemanja barvnih oddaj na navadnem sprejemniku kot črno-bele

compensation [kɔ̃pɑ̃sasjɔ̃] féminin kompenzacija, nadomestilo; odškodnina; izenačenje; obračunavanje; povrnitev škode; povračilo

à titre de compensation kot kompenzacija
en compensation kot nadomestilo
caisse féminin de compensation kompenzacijska blagajna
cours masculin de compensation obračunski tečaj
compensation des frais povračilo stroškov
compensation des dépens (juridique) porazdelitev stroškov med pravdarje

comprare, comperare v. tr. (pres. compro ali compero)

1. kupiti, kupovati:
comprare qcs. a buon mercato, a contanti, a credito kaj kupiti poceni, v gotovini, na kredit
comprare qcs. di seconda mano kaj kupiti iz druge roke
comprare per un milione di lire kupiti za milijon lir
vendere qcs. come s'è comprata pren. tako prodati, kot si kupil
comprare la gatta nel sacco pren. kupiti mačka v žaklju
comprare guai v težave riniti

2. kupiti, kupovati; podkupiti, podkupovati:
il giudice non si è lasciato comprare sodnik se ni dal podkupiti

comperendinō -āre -āvū -ātum (comperendinus)

1. abs. (o odvetniku) pravdo preložiti (prelagati) na tretji dan, drugi rok predložiti (predlagati): mea ratio est, ut comperendinem ante primos ludos Ci. da predlagam odlog razprave na tretji dan.

2. stranko poz(i)vati na razpravo tretjega dne (kot drugi in zadnji rok), poz(i)vati k drugemu roku: Glaucia tulit, comperendinaretur reus Ci., ut nemo istum comperendinatum iudicaret Ci.

compēs -pedis, klas. le v pl. in v abl. sg. compede, f (prim. lat. pedica, gr. πέδη spona)

1. lesena klada (v katero so vtaknili noge sužnjev), spona, okovi za noge: alicui compedes impingere, imponere ali indere Pl. dajati koga v klado, ille ex compedibus et ergastulo Gracchus Ci., compedibus tenere aliquem H., compedibus aliquem compescere O. ali vincire Cu., Gell., Iust.

2. pren. spona, vez: Stat., aërias corpori imponere compedes Varr. ap. Non. (o neugodnih vetrovih), qui in compedibus corporis semper fuerunt Ci., occupavit … iuvenem puella … tenetque gratā compede vinctum H., Hebrus nivali compede vinctus H. v ledenih okovih.

3. srebrna ogrlica kot ženski nakit: compedes sibi ex argento facere Plin.

Opomba: Kot masc. le pri Eccl.

complémentaire [-mɑ̃tɛr] adjectif dopolnilen, komplementaren

angle masculin complémentaire komplementarni kot
proposition féminin complémentaire dopolnilni, objektni stavek