Franja

lást -í ž
1. posesiune
□ imeti v lasti a poseda
2. proprietate

lásten propre, particulier, personnel

lastno ime nom moški spol propre
imeti lastno sobo avoir une chambre à soi (ali à part, particulière)
videl sem ga na lastne oči je l'ai vu de mes propres yeux
iz lastnega nagiba de son propre mouvement, de sa propre initiative
na lastno roko de son propre chef

lásten (-tna -o) adj.

1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri

2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda

lásten propio

iz lastnega nagiba por propio impulso; espontáneamente
lastno ime nombre m propio
imeti lastno hišo tener casa propia
na lastne stroške a expensas propias
iz lastne izkušnje por propia experiencia
lastna hvala alabanza f propia
z lastnimi očmi con mis (tus, sus etc) propios ojos

Laster¹, das, (-s, -) greh, pregreha; einem Laster frönen predajati se pregrehi, imeti razvado; figurativ ein langes Laster nebeška lojtra

lastimar pomilovati; raniti, poškodovati; škoditi; žaliti

lastimarse tarnati, tožiti
lastimarse de imeti usmiljenje z
lastimarse el pie nogo si poškodovati

lastnóst (-i) f qualità; proprietà; tratto, caratteristica; virtù; natura; requisito:
imeti dobre, slabe lastnosti avere buone, cattive qualità
njegova glavna lastnost je delavnost la sua qualità principale è la diligenza
fizikalne in kemične lastnosti snovi proprietà fisiche e chimiche della materia
dedne lastnosti caratteristiche ereditarie
biol. pridobljene lastnosti proprietà acquisite
dobre, slabe lastnosti buone qualità, qualità negative

law¹ [lɔ:] samostalnik
zakon, postava; pravo, pravoznanstvo (the)
pravniki, pravniški poklic
ameriško, sleng policija; sodni postopek, sodišče; načelo, pravilo; zakonitost
šport prednost (dana slabšemu tekmecu)
figurativno milostni rok, odlog

canon law kanonsko pravo
civil law civilno pravo
criminal (penal) law kazensko pravo
international law; ali law of nations mednarodno pravo
martial law vojno pravo
naval law pomorsko pravo
commercial law trgovinsko pravo
the law of Moses Mojzesova postava
the law of the Medes and Persians nepreklicen zakon, stara navada
according to law; ali by law, in law, under the law po zakonu
at law sodnijsko
to be at law pravdati se
to be a law unto o.s. biti sam sebi zakon, ravnati po lastni volji
to break the law prekršiti zakon
to enact a law uzakoniti
to follow (ali go in for) the law biti pravnik, študirati pravo
to give the law to vsiliti svojo voljo
to go to law with s.o.; ali to have the law of s.o.; ali to take the law on s.o. tožiti koga
to lay down the law odločati, imeti glavno besedo, samovoljno ravnati, vsiliti svojo vouo
letter of the law dosledno, dobesedno
to pass a law izglasovati zakon
to pass into law postati zakon
to study (ali read) law študirati pravo
to take the law in one's own hands vzeti pravico v svoje roke
necessity knows no law sila kola lomi
law and order mir in red, spoštovanje zakonov
Doctor of Laws (LL.D.) doktor prava
he has but little law ne ve mnogo o pravu
ameriško to call in the law poklicati policijo
the laws of the game pravila igre

laxus 3, adv. -ē (sor. z languēre)

I.

1. rahel, ohlapen, mlahav, nesproščen, nezategnjen, nenapet (naspr. astrictus, artus, contentus): frena O., habenae V., Sen. tr., (in pren.:) quam laxissimas habenas habere amicitiae Ci., l. funis Vitr., qui iam contento, iam laxo fune laborat H., quod … male laxus in pede calceus haeret H. ker (da) čevelj preohlapno sedi na nogi, ne vagus in laxa pes tibi pelle natet O. v ohlapnem čevlju, si pes laxa pelle non folleat Hier., laxae laterum compages V. popuščajoče reže (stiki, fuge), tua ianua laxa (sc. sit) ferenti O. naj bodo odprta za … , naj se zlahka odpirajo, l. tunica O., l. toga Tib., laxior toga Sen. rh., laxus arcus V., H., O., laxior arcus Amm., laxa catena Sen. ph., cutis Mart., laxe manus vincire L.

2. metaf.
a) laxior annona L. nižja cena žita, caput laxum compage solutā Pers. zaradi pijanosti pusta glava, laxior vocis sonitus Gell. predebel.
b) prost, svoboden, neomejen, neprisiljen: milites laxiore imperio habere S. imeti v ne tako hudem strahu, ne prehudo ustrahovati, socordius ire milites occepere et laxiore agmine S. fr. v razpuščenih (razmaknjenih) vrstah, Romanos laxius futuros S. manj previdni, brezbrižnejši, laxius vivere L. —

II.

1. (ob)širen, širok, prostoren, prostran, razsežen, obsežen (naspr. artus, angustus): spatium L., anulus O., laxos in foribus suspendit aranea casses V., non bene de laxis cassibus exit aper O., l. rus Sen. rh., suburbanum Suet., domus laxior Vell., l. ambitus, l. muri Aur., laxe habitare Ci., laxe distare Plin., ne hiscat rima laxeque capiat (sc. surculum) Plin., laxius stare, tendere Cu., laxissime vagatur Mercurii stella Plin., quo laxius dimicaretur Suet., dehiscere laxius Amm.; pren.: in quo neglegentiae laxior locus esset L. širše polje.

2. metaf.
a) (o množini) „zložljiv na širino“ = velik, obilen: opes Mart.
b) (o številu) mnog: de pastorum numero alii angustius, alii laxius constituere solent Varr. nekateri manj, drugi več.
c) (o času) dolg: diem satis laxam statuere Ci. precej dolg rok, tempus laxius Plin. iun., diem laxius proferre Ci. ep. dalje, volo laxius (sc. pecuniam curari) Ci. ep. ne takoj, polagoma.
d) (o besedah) obširen, obsežen, raztegnjen: laxioribus paulo longioribusque verbis sententiam comprehendere Gell. nekoliko bolj na dolgo in široko.

lay down prehodni glagol
položiti, odložiti (orožje, položaj itd); opustiti (upanje); žrtvovati (življenje); položiti, zastaviti (denar); planirati, napraviti načrt; predpisati, določiti (pravila) postaviti (pogoje); ukletiti (vino), vložiti (jajca); posejati, zasaditi (in, to, with, under zemljo s, z)

to lay down one's arms položiti orožje, vdati se
to lay down the law samovoljno ukazovati, odločati, imeti glavno besedo
to lay down an office odreči se službi, pustiti službo
to lay down a stock pripraviti zalogo
to lay down one's tools stavkati

lead³ [li:d] samostalnik
vodenje, vodstvo
šport & figurativno prednost, naskok; začetni udarec (boks); zgled, primer, nasvet, napotek
gledališče glavna vloga, glavni igralec, -lka
karte prednost, prva karta; kratek izvleček iz vsebine članka, uvod k članku
elektrika vod, dovod, prevodnik, prevodna žica; mlinščica, korito za mlin; kanal skozi ledeno polje; pasji konopec; naplavina zlata v rečni strugi

under s.o.'s lead pod vodstvom koga
to be in the lead of biti na čelu, voditi
to take the lead prevzeti vodstvo, prevzeti pobudo, sprožiti kaj
to give a lead iti pred kom, jahati na čelu (lov)
šport to have the lead of voditi pred, imeti prednost (naskok) pred
figurativno to have the lead over imeti naskok pred (konkurenco)
to follow s.o.'s lead ravnati se po nasvetu koga
to give s.o. a lead dati komu dober zgled, svetovati
one minute's lead ena minuta naskoka
karte it is your lead ti začneš, ti si na vrsti (pri kartanju)
karte to return lead vreči karto iste barve

lead^*4 [li:d]

1. prehodni glagol
voditi, peljati, pripeljati (to)
odpeljati (away)
figurativno napeljati, napeljevati, nagniti koga (to k)
voditi dirigirati (orkester); preživljati (življenje); speljati (koga, vodo kam); začeti igro (kartanje)

2. neprehodni glagol
biti prvi, biti v vodstvu, na čelu; voditi, peljati (cesta, prehod itd); zadati prvi udarec (boks)

to lead the way pokazati pot, peljati, iti pred kom
this leads nowhere to nikamor ne vodi
this road will lead you to town ta cesta te bo pripeljala v mesto
all roads lead to Rome vse poti vodijo v Rim
to lead the dance začeti, otvoriti ples
to lead s.o. up the garden (path) povleči koga za nos
to lead s.o. by the nose imeti koga na vajetih, imeti popolno oblast nad kom; povleči koga za nos
to lead into temptation spravljati koga v skušnjavo
this led me to believe to me je nagnilo k temu, da sem verjel
to lead s.o. a (dog's) life greniti komu življenje
to lead a dog's life po pasje živeti
to lead s.o. a nice (ali fine, pretty, merry) life delati komu težave, pošiljati koga od Poncija do Pilata, imeti koga za norca
to lead a double life živeti dvojno življenje
to lead a miserable existence životariti
figurativno to lead with the chin izzivati usodo
to lead (a girl) to altar peljati (dekle) pred oltar, oženiti
šport to lead by points voditi po točkah
šport to lead with the left zadati prvi udarec z levico (boks)
ameriško to lead captive peljati v ujetništvo
škotsko, pravno to lead evidence pričati
parlament to lead the House voditi parlamentarne zadeve
figurativno the blind leading the blind slepec slepca vodi
led horse rezervni konj
led captain prisklednik
he is easier led than driven lažje ga je prepričati, kakor prisiliti

lease¹ [li:s] samostalnik
najem, zakup, dajanje v zakup (to komu), zakupna doba, zakupna pogodba; rok, trajanje (zakupa)

by (ali on) lease v zakupu, v najemu
to hold by (ali on) lease imeti v najemu
to put out to lease; ali to let out on lease dati v najem
to take on lease; ali to take a lease of vzeti v najem
the lease of (ali on) life življenjska doba
a new lease of (ali on) life novo življenje, nova življenska sila

leash¹ [li:š] samostalnik
pasji konopec; povezka (psov)
lov trije lovski psi (lisice itd.)

figurativno to hold in leash imeti koga na vajetih, voditi
to strain at the leash nestrpno čakati na dovoljenje

Leben, das, (-s, -) življenje; das Leben nach dem Tode posmrtno življenje; tägliches Leben vsakdanje življenje; das nackte Leben golo življenje; ein (einsames/arbeitsames ...) Leben führen živeti (osamljeno/delovno) življenje; sein Leben fristen životariti; am Leben živ; am Leben sein biti živ, živeti; am Leben bleiben ostati živ, preživeti; am Leben lassen pustiti živega/pri življenju; auf Leben und Tod na življenje in smrt; sich durchs Leben schlagen prebijati se (skozi življenje); fürs ganze Leben za vse življenje; fürs Leben gern nadvse rad; im Leben v življenju; nie im Leben nikoli; mit beiden Beinen im Leben stehen biti realističen; ins Leben v življenje; ins Leben zurückbringen oživiti, oživljati; ins Leben rufen priklicati v življenje, figurativ ustanoviti; mit dem Leben davonkommen rešiti se, odnesti jo; mit dem Leben bezahlen plačati z življenjem; nach dem Leben trachten streči po življenju; nach dem Leben malen naslikati po naravi; ums Leben bringen ubiti; ums Leben kommen umreti, izgubiti življenje; um sein Leben bitten prositi za življenje/za milost; zeit (meines/seines ...) Lebens vse (moje/njegovo) življenje, vse žive dni; zwischen Leben und Tod med življenjem in smrtjo; das Leben schenken podariti življenje, einem Kind: poviti otroka, roditi otroka; sich das Leben nehmen končati se sam, vzeti si življenje; der Frühling/Herbst des Lebens pomlad/jesen življenja; sein eigenes Leben leben živeti svoje življenje; sein Leben vor sich haben imeti še vse življenje pred seboj; sein Leben hinter sich haben stati na koncu življenja; sein Leben lassen žrtvovati življenje; sein Leben wagen tvegati življenje; sein Leben einsetzen zastaviti življenje (für za) ; sein Leben teuer verkaufen drago prodati svoje življenje; sein (mein ...) Leben hängt an einem seidenen Faden (njegovo, moje ...) življenje visi na nitki; das süße Leben/ein süßes Leben sladko življenje

leck puščajoč, naluknjan, preluknjan, nezatesnjen; leck sein puščati, imeti luknjo; leck werden dobiti luknjo, začeti puščati

léd (-ú) m ghiaccio (tudi pren.):
led se taja, se lomi, poka il ghiaccio si scioglie, si rompe
roke mrzle kot led mani di ghiaccio
pren. prebiti led rompere il ghiaccio
drsati se po ledu pattinare sul ghiaccio
umetni, večni led ghiaccio artificiale, eterno
iti (komu) na led cadere nell'inganno; vulg. lasciarsi fregare
pren. speljati koga na led tendere una trappola a qcn.
(imeti) na jeziku med, v srcu led avere il miele sulle labbra e il veleno nel cuore; volto di miele, cuore di fiele
gastr. led (glazura) glassa
šport. drsanje na ledu pattinaggio su ghiaccio
šport. jadranje na ledu corsa a vela su ghiaccio
šport. hokej na ledu hockey su ghiaccio
teh. suhi led ghiaccio secco, neve carbonica
PREGOVORI:
osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda

léđa s mn. anat. hrbet: pasti kome na leđa; pregovarati, raditi iza leđa; okrenuti kome leđa; svrbe ga leđa; iza božjih leđa = bogu za -ima bogu za hrbtom; pogledati kome u leđa dočakati, da neprijeten človek, gost odide; grbiti leđa pred kim; zbaciti nečiju vlast, koga s leđa; stajati komu iza leđa stati komu za hrbtom, podpirati, podpihovati koga; oderati, oguliti nekome kožu s leđa odreti koga na meh; izvrtati se na leđa poginjati, crkavati; imati široka leđa = biti jakih leđa imeti močno hrbtenico; popeti se nekome na leđa splezati komu na hrbet; dok je leđa, biće i samara dokler človek živi, ima delo

leg¹ [leg] samostalnik
noga, bedro, stegno; krača, bočnik; etapa (pri potovanju, letenju); hlačnica, nogavica, golenica (škornja); noga stola, mize
navtika ena smer pri cikcak vožnji; stranica trikotnika, tangenta, krak šestila
šport stran igrišča desno od metalca (kriket)

to be all legs nogat, dolgonog
to be off one's legs biti slab v nogah
to be on one's last legs biti z eno nogo v grobu, biti na koncu svojih moči
the boot is on the other leg resnica je čisto drugačna, razmere so se spremenile
to fall on one's legs postaviti se na noge, končno uspeti, imeti srečo
to feel (ali find) one's legs shoditi (otrok)
to get a leg in pridobiti zaupanje
to get upon one's legs razjeziti se, planiti kvišku
to get on one's hind legs postaviti se po robu, pripraviti se k obrambi
to give s.o. a leg up pomagati komu naprej
not to have a leg to stand on ne imeti se na kaj opreti, ne imeti opravičila
to have a bone in one's leg dati šaljiv odklonilen odgovor
to have the legs of biti hitrejši od koga
to have legs biti zelo hiter (zlasti ladja)
to have good sea legs ne dobiti morske bolezni, biti pravi mornar
to keep one's legs obdržati se na nogah
leg and leg enako stanje v igri, enako število točk
on one's (hind) legs na nogah, pri dobrem zdravju
to pull s.o.'s leg imeti koga za norca, šaliti se s kom
to put one's best leg foremost pohiten
to run s.o. off his legs nalagati komu prevež dela, obremeniti koga z delom
to set s.o. on his legs pomagati komu na noge
arhaično to make a leg prikloniti se
to shake a leg britanska angleščina, pogovorno plesati, ameriško, sleng pohiteti, podvizati se
to shake a loose leg razuzdano živeti
to show a leg vstati
to show a clean pair of legs zbežati
to stand on one's own legs biti samostojen, postaviti se na lastne noge
to stretch one's legs iti na sprehod
to take to one's legs popihati jo
to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo
black-leg slepar, stavkokaz

léger, ère [leže, ɛr] adjectif lahek; živahen, lahkomiseln; malo važen

café masculin, thé masculin léger lahka kava, lahek čaj
aliment masculin léger lahko prebavljiva hrana (jed)
aux pieds légers lahkonog
léger comme la plume lahek kot pero
faute féminin, blessure féminin légère nepomembna napaka, lahka rana
sommeil masculin léger lahko spanje
anecdote féminin légère malo drzna anekdota
conversation féminin légère malce opolzek pogovor
avoir la main légère imeti lahko roko, hitro udariti; biti spreten žepar
parler à la légère govoriti lahkomiselno, nepremišljeno
être vêtu à la légère biti lahko oblečen
prendre à la légère lahkomiselno vzeti
avoir le cœur léger brezskrbno, lahko srce imeti, ne imeti skrbi, ne biti zaskrbljen