Franja

obtók circulation; currency

krvni obtók circulation of the blood
obtók bankovcev circulation of bank notes
dati v obtók to put into circulation, (bankovce) to issue
biti v obtóku to be in circulation
vzeti iz obtóka to withdraw from circulation

obtòk circulation ženski spol

biti v obtoku circuler, être en circulation
denarni obtok circulation monétaire
obtok denarja circulation de l'argent (ali de la monnaie, monétaire)
dati v obtok mettre en circulation
vzeti iz obtoka retirer de la circulation
(medicina) krvni obtok circulation du sang (ali sanguine)

obtòk circulación f

v obtoku en circulación
krvni obtok circulación de la sangre
obtok bankovcev circulación de billetes (ali fiduciaria)
biti v obtoku circular, estar en circulación
dati v obtok poner en circulación, hacer circular, (bankovce) emitir
vzeti iz obtoka retirar de la circulación

obtòk -óka m circulaţie; uz
□ dati v obtok a pune în circulaţie/uz
□ biti v obtoku a circula, a fi în uz

ocasión ženski spol prilika, priložnost, ugoden čas; povod

con ocasión de o priliki, ob, zaradi
de ocasión antikvaričen, že rabljen
compra de ocasión priložnosten nakup
discurso de ocasión priložnosten govor
libreria de ocasión antikvariat
en esta ocasión ob tej priliki
en aquella ocasión tedaj, ob tistem času
en (ali a) la primera ocasión ob prvi prtliki
en ocasiónes priložnostno, tu pa tam
aprovechar la ocasión izkoristiti priložnost
asir (coger, tomar) la ocasión por la melena, por los cabellos popasti priliko
dar ocasión (a) dati povod (za)
perder la ocasión zamuditi priliko
tomar ocasión (para) (kot) povod vzeti; izkoristiti (za)
si se presenta la ocasión o priliki
tener ocasión de censura imeti povod za grajo
a la ocasión la pintan calva treba je pograbiti priliko
la ocasión hace al ladrón prilika naredi tatu

occasion¹ [əkéižən] samostalnik
prilika, priložnost; razlog, povod, vzrok; naključje
pogovorno svečan dogodek
zastarelo potreba
množina posli, opravki

for the occasion za to priložnost
there is no occasion to be afraid ni povoda za strah
to celebrate the occasion proslavljati svečan dogodek
to be equal to the occasion biti čemu kos
to give occasion to s.th. dati povod za kaj
to go about one's occasions iti po opravkih
to improve the occasion izrabiti priložnost (zlasti za moralno pridigo)
to have occasion to imeti povod za kaj
on occasion tu in tam, včasih
on the occasion of ob (kongresu)
to rise to the occasion biti čemu kos, odločno nastopiti
to seize (ali take) the occasion; ali to take occasion by the forelock pograbiti priliko
to take occasion to do s.th. izrabiti priložnost
to be the occasion of s.th. biti povod za kaj

occasione f

1. priložnost:
aspettare l'occasione čakati ugodno priložnost
cogliere l'occasione izrabiti priložnost
una buona occasione dober posel, dobra partija
all'occasione morda, če bo potrebno
d'occasione trgov. ugoden

2. ekst. trgov. izdelek z ugodno ceno

3. vzrok, povod:
dare, fornire l'occasione dati povod

4. priložnost, prilika, dogodek:
in occasione delle nozze ob poroki
poesia d'occasione priložnostna pesem
PREGOVORI: l'occasione fa l'uomo ladro preg. prilika dela tatu

ōcchio m (pl. -chi)

1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči

5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!

8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru

10. bot. popek, očesce

11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko

occuper [ɔküpe] verbe transitif zasesti, okupirati; zavze(ma)ti; zaposliti

occuper un pays zasesti, okupirati deželo
cette table occupe trop de place ta miza zavzema preveč prostora
occuper un appartement stanovati
nous occupons le rez-de-chaussée stanujemo v pritličju
occuper 100 ouvriers zaposliti 100 delavcev, dati delo 100 delavcem
ce travail m'occupe beaucoup to delo me zelo zaposluje, mi jemlje mnogo časa
encore 3 heures à occuper še 3 ure je treba napolniti s kakim delom
à quoi peut-on occuper le temps? s čim lahko ubijemo čas?
occuper le poste de directeur zavzemati direktorsko mesto
s'occuper de ukvarjati se z, baviti se z, brigati se za, biti zaposlen z
s'occuper de chimie baviti se s kemijo
ne pas s'occuper de politique ne se ukvarjati s politiko
personne ne s'occupe du pauvre vieillard nihče se ne briga za ubogega starčka
je ne sais à quoi m'occuper ne vem, s čim naj se zaposlim, kaj naj počenjam
histoire de s'occuper da se kaj dela, da nismo brez dela

océna évaluation ženski spol , estimation ženski spol , appréciation ženski spol

dati visoko oceno apprécier hautement; (red) note ženski spol, point moški spol, critique ženski spol, récension ženski spol
ocena na oko estimation à vue
uspeh je presegel vse ocene le succès a dépassé toutes les estimations
skupna ocena note d'ensemble
imeti dobre ocene avoir de bonnes notes
ocena romana la critique d'un roman

océna (-e) f

1. valutazione; critica; recensione; stima, giudizio; apprezzamento:
kritična ocena giudizio critico
dati oceno književnega dela recensire un'opera letteraria

2. šol. voto; scheda di valutazione:
povprečna ocena media
negativna (nezadostna)
ocena (voto) insufficiente, insufficienza
pozitivna ocena šol. (voto) sufficiente, sufficienza; ekst. parere positivo
odlična ocena (voto) lodevole

3. valutazione, esame, giudizio:
ocena bolnikove sposobnosti za delo valutazione dell'abilità al lavoro del malato

oculus -ī, m. (demin. iz *ocus; indoev. kor. *Hoku̯- gledati; prim. skr. ákṣi oko, gr. ὄσσε oči, ὀφϑαλμός oko, h glag. ὁράω fut. ὄψομαι videl bom, pf. ὄποπα videl sem, ὄμμα iz *ὄπμα oko, ὄψ vid, lit. akìs oko, let. acs, sl. oko, menda tudi got. augō in stvnem. ouga = nem. Auge, ang. eye; prim. še sl. okno)

1. oko: Pl., O., V., Ca., Plin., Sen. ph., Sen. rh. idr., oculi acres, oculi aperti Ci., oculis cernere N. s svojimi očmi, na svoje oči, oculis captus Ci. slep, captus altero oculo Suet. na eno oko slep, in (sub) oculis alicuius C., L. = ante oculos alicuius L. pred očmi koga, metaf. vpričo koga, in oculis esse C. vsem (ljudem) viden (na očeh) biti, o krajih = biti pred očmi, viden biti: O., T.; pren. = pred očmi biti: L. idr., esse in oculis alicuius ali alicui Ci. zelo ljub biti komu, zelo priljubljen biti pri kom, esse ante oculos Ci. pred očmi (na očeh) biti, viden biti, ante oculos esse alicui Plin. iun. biti komu pred očmi (pren.), non libenter esse ante oculos suorum civium N. nerad bi(va)ti pred očmi svojih sodržavljanov; in oculis ferre aliquem Ci. prav veliko staviti na koga, imeti koga pri srcu; meton. vidna moč, vid, pogled: Suet., oculos perdere Ci. = amittere oculos C. ali oculum Ci. ali visum oculorum Plin., veloci oculo percurrere Pl. s hitrim pogledom, ex oculis abire L. iti izpred oči, oculis subicere Ci. dati videti, abesse ab oculis fori et curiae Ci. ne (pri)kazati se ljudem na forumu in v kuriji, procul ab oculis L.

2. metaf.
a) „oko“, „punčica“, „biser“ = kaj izvrstnega, imenitnega: (sc. Corinthum et Carthaginem) illos oculos orae maritimae effodere Ci., ex duobus Graeciae oculis (= Sparta in Atene) alterum emere Iust., oculus mundi O. (o soncu), oculi stellarum Plin., sol et luna, duo mundi, ut ita dicam, clarissimi oculi Hier.; kot ljubkovalna beseda: ocule mi! Pl. moje „očesce“, („moja punčica“)!
b) oko na leopardovem kožuhu ali na pavovem repu: breves macularum oculi Plin., male lise, podobne očesom, pavonum caudae oculi Plin.
c) oko = brst, popek: Col., Plin., nec modus inserere (vcepljati) atque oculos imponere (delati popke) simplex V.
d) gomolj na koreninah trsa idr. rastl.: arundinis Varr., Col., Plin.
e) bot. sicer rast. aizoon maius: Plin. (25, 160).
f) kot arhit. t.t. „polževo oko“ na jonskih stebrih: Vitr.

odbi|ti¹ (-jem) odbijati

1. abstoßen, wegstoßen, zurückstoßen; figurativno napad, udarec: abwehren, abwenden; čete: zurückwerfen; svetlobo, žarke: reflektieren

2. (odstraniti) z udarcem: abschlagen, wegschlagen, z dletom: abstemmen

3. prošnjo: ausschlagen, (dati negativen odgovor) abschlägig bescheiden

4. (zbujati odpor) anekeln, gegen sich einnehmen

odds [ɔdz] samostalnik
množina (često edninska konstrukcija) neenakost, različnost, razlika; premoč; nesloga, spor; verjetnost, sreča
šport prednost (slabšemu tekmecu); neenaka stava, razlika med stavo in dobičkom pri stavi

to be at odds with prepirati se s kom
odds and ends drobnarije, ostanki
to give s.o. odds dati tekmecu prednost
to lay (the) odds of 3 to 1 staviti 3 proti 1
to lay (the) long odds veliko staviti
by long odds veliko bolj
against long odds proti veliki premoči, z malo upanja na uspeh
by long (ali all) odds v vsakem pogledu
the odds are in our favour; ali the odds lie on our side mi imamo prednost
to make odds even odpraviti neenakosti
it makes (ali is) no odds nič ne de, ni važno
odds are against us izgubljamo; verjetnost, da dobimo je zelo majhna
the odds are that verjetno je, da
to receive odds dobiti prednost (pri tekmovanju)
to set at odds nahujskati
what's the odds? kaj je na tem?, to pa res ni važno!
what odds is it to him? kaj pa je to njemu mar?, kaj ga pa to briga?

óder (ódra) m

1. palco, podio, tribuna:
govorniški oder tribuna dell'oratore
morilni oder patibolo
mrtvaški oder catafalco
šolski oder cattedra
sramotilni oder berlina, gogna
pren. postaviti na sramotilni oder mettere alla berlina

2. gled. palcoscenico; pren. ekst. scena, teatro:
pogrezljivi, stranski, vrtljivi oder palcoscenico mobile, laterale, girevole
dati, postaviti na oder mettere in scena, rappresentare
doživeti aplavz na odprtem odru essere applaudito a scena aperta
dramsko delo, ki je osvojilo vse evropske odre un'opera teatrale affermatasi su tutte le scene d'Europa
prenesti roman na oder ridurre il romanzo per il teatro

3. grad. impalcatura, ponteggio, incastellatura

4. obl. (za modne revije) passerella

5. (pograd) letto a castello; cuccetta

6. agr. fienile

odgóvor (-a) m risposta, replica; trg. riscontro; adm. esito, evasione:
izmikati se, izogibati se odgovoru eludere la risposta
dati odgovor dare una risposta, rispondere
jasen, kratek odgovor risposta chiara, breve
odklonilen odgovor risposta negativa, rifiuto
evf. dajati odgovor pred Bogom rispondere a Dio, morire
imeti odgovor na jeziku ob vsaki priložnosti, nikoli ne ostati dolžen odgovora avere sempre la risposta pronta
v odgovor na Vaše pismo in risposta alla Vostra lettera
odrezav odgovor botta e risposta, risposta per le rime
jur. odgovor na repliko duplica

ōdī (pf. starega glag. odiō -īre sovraštvo naperiti na koga; prim. fŏdiō, pf. fōdī), inf. odisse, pt. fut. ōsūrus, poleg tega dep. pf. ōsus sum (neprijetno mi je), v. defectivum (prim. lat. odium, gr. ὀδύσσομαι črtim, srdim se)

1. sovražiti, mrziti, črtiti (naspr. amare, diligere, alicui favere et cupere): odi et amo Cat., oderint, dum metuant Suet., neque studere neque odisse S., o. vitam, lucem O., quae modo voverat, odit O. ne mara, se odisse O. nezadovoljen biti sam s seboj, odisse tribunos L. dati duška svojemu sovraštvu do tribunov, znesti se nad tribuni, odi (sc. Romanos) odioque sum (= pass. glag. odisse) Romanis L.; o neživih stvareh: aeque (sc. cucurbitae) hiemem odere, amant rigua et fimum Plin.; z inf. (= nolle): oderunt (ne marajo) peccare boni virtutis amore H., inimicos semper osa sunt optuerier (= obtueri) Pl.; z ACI: ferro laedi vitalia odit (sc. balsamum) Plin.; abs.: odisse (naspr. amare ali favere) Ci., (naspr. timere) T. idr.

2. metaf. ōdī ne godi mi, ni mi po godu kaj, ne vidim rad česa, mrzi mi kaj: Pl., Plin., illud rus male odi Ter., Persicos apparatūs H., odi late splendida, cum cera vacat O., odit amor inertes O.

Opomba: Pr. odio: Tert., odis: Ambr., cj. pr. odiant: Arn., impf. odiebant: Arn., fut. odies, odiet: Tert., Hier., imp. odite, odito: Vulg., pt. pr. odientes: Vulg., Tert., pt. fut. act. oditurus: Tert., gerundium odiendi: Ap., pr. pass. oditur: Vulg., Tert., Hier., inf. pr. pass. odiri: Cass.; nenavadni pf. odivi: Vulg., odivit: Antonius ap. Ci.; pf. dep. ōsus sum in pt. pf. ōsus: Caius Gracchus ap. Tert., Pl., Sen. rh., Gell., pt. fut. act. osūrus: Gell.; coniugatio periphrastica: si osurus esset Ci. ko bi črtil.

odkúp buying back; repurchase; (osebe) ransom; (prodanega, zastavljenega) redemption

odkúp obveznice redemption of a bond
sadeži itd., ki se izroče po planskem prisilnem odkúpu surrender
dati (mleko, žito itd.) po planskem prisilnem odkúpu to surrender

odlòg adjournment, delay, postponement; respite; reprieve; suspense; (zasedanja parlamenta) prorogation

nedoločen odlòg indefinite respite
brez odlòga without delay
dati odlòg to grant a respite

odlòg aplazamiento m ; demora f ; dilación f ; (róka) prórroga f

odobriti, dati odlog conceder una prórroga
brez odloga sin demora
zadeva ne dopušča odloga el asunto no admite dilación (ali es urgente)
zadnji odlog (fig) respiro m de gracia; plazo m perentorio