Franja

céna prix moški spol , valeur ženski spol , coût moški spol

cena na debelo prix de gros
cena na drobno prix de détail
enotna cena prix unique
fiksna cena prix fixe (ali ferme)
kupna, nabavna cena prix d'achat
prodajna cena prix de vente
tovarniška, lastna cena prix de revient, prix coûtant, prix de fabrique
ugodna cena prix avantageux
znižanje cen diminution ženski spol (ali baisse ženski spol) des prix
zvišanje cen majoration ženski spol (ali augmentation ženski spol) des prix
besede brez cene des mots sans valeur
dviganje cen la hausse des prix
najnižja cena prix minimum (ali plancher moški spol)
popustiti ceno baisser le prix
po tržnih cenah aux prix du marché
pretirana cena prix fou (ali exagéré, excessif, exorbitant)
prodajati pod ceno vendre à bas prix (ali au-dessous du prix)
prodajati po znižani ceni vendre à prix réduit (ali en solde, soldé)
proizvodna cena prix à la production
reklamna cena prix réclame, prix publicitaire
tržna cena prix courant (ali coté), cours moški spol du marché
za vsako ceno à tout prix, coûte que coûte
znižati ceno réduire (ali baisser) le prix

centēsimo

A) agg. stoti

B) m

1. stotinka

2. stotin, centezim, centim

3. ekst. majhen denar, groš:
pagare al centesimo plačati do zadnjega groša
spendere sino all'ultimo centesimo zapraviti, porabiti vse do zadnjega groša

4. ekst. nič, skoraj nič (v nikalnih izrazih):
non avere l'ombra di un centesimo biti brez groša
non valere un centesimo bucato ne biti vreden počenega groša

centum, num. cardinale, indecl.

1. sto: centum prope annos leges tenueramus Ci., ratis longa pedes centum L., intra centum annorum spatium L., ter centum (tercentum) equi V., centum et decem complevit annos Ci., numerus centum et decem C.; brez et: centum quattuor centuriae Ci., centum triginta Ci.; centum capita Plin. „stoglava“, rastl. = eryngium.

2. sinekdoha o velikem številu sto in sto, neštevilno, prav mnogo: Q., Suet., centum docta consilia Pl., centum puer artium H. v sto in sto umetnostih izvežban, centum clavibus servari H. = prav skrbno, non mihi si linguae centum sint oraque centum V.

cenzura samostalnik
(o spornih vsebinah) ▸ cenzúra

cepo moški spol veja; klada; skrinjica za milodare, cerkveni nabiralnik; lesen čok okoli vratu kaznjenca

¡cepos quedos! tiho! mirno! brez besed!
afeita un cepo, (y) parecerá (un) mancebo obleka dela človeka

cercle [sɛrkl] masculin krog; obod; obroč; krožek, klub, družba; področje, območje

en cercles v sodu (o vinu)
cercle administratif, des affaires upravno, poslovno področje
cercle circonscrit, inscrit očrtani, učrtani krog
cercle de l'existence življenjski krog
cercle littéraire literarni krožek
cercle de lecture bralni krožek
cercle magique ris
cercle militaire oficirski kazino
cercle polaire polarni krog
cercle de tonneau obroč pri sodu
cercle tropique (géographie) povratnik
cercle vicieux začarani, blodni krog; položaj brez izhoda
faire, former (un) cercle autour de zgrniti se okrog
fonder un cercle ustanoviti krožek

cérémonie [seremɔni] féminin ceremonija; slovesnost, obred; vnanja formalnost

sans cérémonies brez ceremonij, (po) domače
cérémonie d'inauguration otvoritvena slovesnost
habit masculin de cérémonie slovesna, ceremonialna obleka
visite féminin de cérémonie vljudnostni obisk
faire des cérémonies delati ceremonije

ceremonij|a [ó] ženski spol (-e …) die Zeremonie
figurativno brez ceremonij ohne Umstände

ceremónija ceremony; figurativno formality

brez ceremonij without ceremony
kar brez ceremonij! let's drop the formalities!
delati ceremónije (figurativno) to stand on ceremony

ceremónija cérémonie ženski spol

brez ceremonij sans cérémonie, sans façon

ceremónija ceremonia f

brez ceremonij sin ceremonia(s)

Cerēs, Cereris, f (prim. osk. Kerri = lat. Cereri, Cereali = umbr. Serfie; prait. obl. *keres-)

1. Cerera, Saturnova in Opejina (Ops) hči, Jupitrova in Plutonova sestra, Prozerpinina mati, docela istovetna z gr. Demetro. Bila je boginja poljedelstva, omike, plodnosti in zakonov: Ca., Varr., O., Tib. idr., flava Ceres (po barvi zrelega žita) V., tellus spicea donet Cererem corona H., Cer. Hennensis (ker je imela svetišče v Henni) Ci., Cereri has nuptias facere Pl. = brez vina.

2. met. Cererin dar, t. j. setev, žito, plodovi, sadje, kruh, živež: Naev. fr., Corn., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., fruges cererem appellamus Ci., Cererem corruptam undis... expediunt V., Cereremque canistris expediunt V., rubicunda Ceres medio succiditur aestu V., ruges et Cererem ferunt H., reddit ubi Cererem tellus inarata H. Od tod adj. Cereālis (Ceriālis) -e
a) Cereri posvečen: cenae Pl. tako obilni kakor ob Cererinem prazniku, pompa Varr., papaver V., Col., nemus, sacrum O.; subst. α) Cereālēs -ium, m tisti, ki tekajo sem ter tja kakor Cerera, ki išče svojo hčer: Hier. β) Cerealia (Ceriālia) -ium, n (sc. sacra) Cererin praznik, ki ga je obhajalo ljudstvo 12. IV.: Varr., Ci. ep., O.; na ta praznik so bile vedno tudi igre v cirkusu, od tod (apoz.) Cerealia ludi: L. igre ob Cererinem prazniku.
b) Cererin: dona O., Sil., munera O. = kruh.
c) žiten, krušen: herbae O. setvina, sulci O. posejane brazde, sapor Plin. žitni ali pšenični okus, aurae Plin., aediles Cereales Dig. od Cezarja postavljeni edili žitničarji, ki so imeli na skrbi posle z žitom in zalaganje rim. mesta z živežem, Cereale solum V. podloga iz kruha; subst. Cereālia -ium, n žita: Plin.

cerimōnia f

1. relig. obred

2. svečanost, ceremonija:
abito da cerimonia svečana obleka
maestro di cerimonia ceremoniar

3. pl. pren. napihnjena vljudnost; zunanja formalnost:
senza cerimonie brez ceremonij, preprosto
senza tante cerimonie osorno

certainty [sə́:tnti] samostalnik
gotovost, varnost; stalnost; določenost

to (ali of, for) a certainty gotovo, zanesljivo
with certainty brez dvoma, zanesljivo

cervelle [sɛrvɛl] féminin možgani (kot snov, kot jed), možganovina; figuré glava, razum, um

c'est une cervelle légère, évaporée to je lahkomiselnež, človek brez možganov
tête féminin sans cervelle lahkomiseln, nerazsoden človek
avoir une cervelle de lièvre biti pozabljiv, imeti slab spomin
brûler la cervelle à quelqu'un koga ubiti s strelom v glavo
se brûler la cervelle, se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
se creuser la cervelle glavo si beliti
se mettre quelque chose dans la cervelle nekaj si v glavo vtepsti
rompre la cervelle à quelqu'un (figuré, familier) komu s hrupom glavo razbijati
cela me trotte dans la cervelle (familier) to mi hodi po glavi

cēssō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. cēdere)

1. pravzaprav zaostajati, od tod obotavljati se, odlašati, odlagati, muditi se, kasneti: haud quaquam etiam cessant Ter. do zdaj še ne izostajajo, do zdaj še ne morejo biti tu, nisi forte ego vobis... cessare nunc videor, cum bella non gero Ci., strenuus homo et numquam cessans Cu., quodsi cessas aut strenuus anteis, nec tardum opperior nec praecedentibus insto H., et properare loco et cessare H., cessans morbus H. dolgotrajna, quid tua fulmina cessant? O., cessata tempora O., Sil. zamujeni čas; brezos.: Ter., quia ab hoste est cessatum L., nec cessatum est ab his Cu.; z notranjim objektom: quidquid (kolikor časa) apud durae cessatum est moenia Troiae V. Skladi: z in in abl.: nunquam cessare in studio suo Ci. popustiti, odnehati, quod nunc cessatum in officio est L., in iis cessat ira deae L. izostaja, c. in excolenda gloria Cu.; s samim abl.: muliebri audaciā c. L. premalo... drznosti kazati; pesn.: z in in acc.: cessas in vota precesque...? V. kasniš z obljubami in prošnjami...?; z inf.: ego hinc migrare cesso Pl., quid cessat hic dare praecepta? Ci., quid cessatis regis inimicum occidere? Cu.; pogosto kot poziv: cur cessas? quid cessas? quid cessatis? ali samo cessas? Ter., Tib., Cu., Sen. ph. zakaj se obotavljaš (obotavljate)? pojdite vendar! pojdite že! cessas alloqui? Ter. nagovori ga vendar! quid mori cessas? umri vendar! umri že! occ. jur. zamuditi, izostati = ne priti ob pravem času na sodišče: Dig., culpāne quis an aliqua necessitate cessasset Suet.

2. odnehati, prenehati, popustiti (popuščati) v čem, mirovati za nekaj časa: ne cessaret per hibernorum tempus L., quia oculorum cessabat usus Cu., cessantibus luminibus Front., quod earum fiduciā cultura agrorum cessaret Suet., repentina morte consulis cessans honor Suet. izpraznjena častna služba; z a(b): non die umquam cessaverunt ab opere L., nullum tempus cessabat a novae cladis spectaculo L. ni bil brez..., nullus dies cessat ab aliqua re Suet. ne mine dan brez...; pogosto v pass. brezos.: nihil c essatum est ab apparatu operum L., nec cessatum ab armis est neque naviter pugnatum L., si a privilegiis parentum cessaretur T.; (redko) z abl. gerundii: c. loquendo It. nehati govoriti, z inf.: non cessat detrahere Ci. neprenehoma znižuje, non cessavit criminari Suet. neprenehoma je dolžil, non (nec) cessare s quoad = ne mirovati, dokler ne: nec cessasse, quoad omnem regiae stirpis subolem deleret Iust.; v pass. s quin: nec cessatum... est, quin... invicem se trucidarent Iust.; occ. biti brezposeln, praznovati, počivati, mirovati: cur tam multos deos nihil agere et cessare patitur? Ci., si quid cessare potes, requiesce sub umbra V., cessabimus unā Pr. hočemo skupaj praznovati, cessatum ducere curam H. poslati počivat = uspavati, utešiti, haud tanto cessabit discrimine rerum V. (o Junoni), cessant pedes Ph., desertis cessant sacraria lucis Pr., cessasse Letoidos aras O. so bili brez žrtev, grave suspenso vomere cesset opus Tib.; pesn. z dat.: tua non aetas umquam cessavit amori Pr. se je neprestano vdajala ljubezni; (o poljih) počivati, v prahi pustiti: Lucan., tonsas cessare novales V., c. in annum tertium Plin., cessata arva O.; (o denarju) ne(po)rabljen ležati: G. (Dig.); (o razmerah, poseb. jur. o zakonih, sodbah, odredbah idr.) ne veljati, ne spoštovati se, ne izvajati se, odpasti (odpadati): cessat ergo sacrorum haec ratio (vzrok) Arn., cessat actio iniuriarum, cautio, edictum, poena edicti, arbitrium iudicis, legatum, revocatio Icti.; subst. pt. pr. cessantium partes Paul. (Dig.) deleži odpadajočih volilojemalcev.

cȅsta ž, rod. mn. cêstā cesta: državna, glavna, makadamska cesta; obilazna cesta; obvoznica; prilazna cesta vpadnica; šumska cesta; industrijska cesta turistička cesta; oprema -e; auto-cesta; baciti koga na -u; mjeriti -u meriti cesto, opotekati se pijan po cesti; široka ti je cesta na voljo ti je; naći se na -i znajti se na cesti; ostati brez sredstev za življenje

césta route ženski spol , chaussée ženski spol

na cesti sur la route
biti na cesti (brez službe) être sur le pavé
uprava cest voirie ženski spol
Rimska cesta voie ženski spol lactée
avtomobilska cesta, avtocesta autostrade ženski spol, autoroute ženski spol
enosmerna cesta (route ali rue à) sens unique

chandelle [šɑ̃dɛl] féminin lojeva sveča; oporni ali nosilni steber; navpičen dvig, polet (letala, žoge); populaire svečka pod nosom; populaire policist, vojak

chandelle de glace ledena sveča
chandelle romaine raketa
à chaque saint sa chandelle čast, komur čast
la chandelle brûle sveča gori, figuré čas pritiska
se brûler à la chandelle (figuré) opeči si prste
brûler la chandelle par les deux bouts (figuré) denar skoz okno metati; trošiti, zapravljati svoje moči
devoir une fière, une belle chandelle à quelqu'un (familier) biti komu veliko zahvalo dolžan
monter en chandelle (letalo, žoga) zleteti, dvigniti se navpično v zrak
une chandelle lui pend au nez svečka mu visi pod nosom
tenir la chandelle (figuré) kot ustrežljiv tretji pomagati pri ljubezenski dogodivščini
travailler à la chandelle delati pri sveči
le jeu n'en vaut pas la chandelle to ni vredno truda, se ne izplača
en voir trente-six chandelles vse zvezde videti (od udarca)
(populaire) les économies de bouts de chandelle varčevanje pri majhnih stvareh in brez haska

changement [šɑ̃žmɑ̃] masculin sprememba; zamena, premena

sans changement brez sprememb, nespremenjen
sans changement de train (železnica) brez prestopanja
changement d'adresse sprememba naslova
changement d'air, de direction sprememba zraka, smeri
changement de distribution des rôles (théâtre) nova zasedba vlog
changement de domicile, de résidence sprememba bivališča
changement de lune lunina mena
changement en mieux, en mal izboljšanje, poslabšanje
changement de programme, de temps sprememba programa, vremena
changement à vue (théâtre) menjava prizora na odprtem odru
apporter, subir des changement s prinesti, doživeti spremembe