Franja

stróšek expense, cost; expenditure; outlay, outgoings pl

na stróške at the expense of
na državne stróške at public expense
z majhnimi stróški at little cost
k vragu s stróški! (= naj stane, kar hoče!) blow the expense!
zvezan s stróški expense(-)
na moj stróšek at my expense
drobni stróški sundries pl
manjši stróški pocket money, minor expenses pl
potni stróški travelling expenses pl
proizvodni stróšek prime cost
režijski stróški overhead expenses, overheads pl
pravdni stróšek legal costs pl
sodni stróški court costs pl
življenjski stróški cost of living
tekoči stróški current expenses pl
po odbitju vseh stróškov all expenses paid
povrnitev stróškov reimbursement
ne gledam na stróške (figurativno) I don't mind the expense
kriti stróške to cover (the) expenses
pokriti stróške (= izravnati se) to break even
povrniti komu stróške to reimburse someone; to refund someone's expenses
poravnati stróške to meet (ali pogovorno to stand) the cost
stróški požró ves dobiček (the) expenses eat up all the profits
prispevati k stróškom to share the cost
ne varčevati s stróški not to grudge the expenditure, to spare no expense
plačati (»nositi«) stróške to pay (ali to cover, to defray) (the) expenses
biti povezan s stróški to involve expense
plačati, kriti stróške za koga to defray (ali to cover) someone's expenses
(o)ceniti stróške to appraise the cost
(po)kriti svoje stróške (priti na svoj račun) to recover expenses, to break even, (figurativno) to get one's money's worth
vreči se, zagnati se v stróške to go to great expense

stróšek dépense ženski spol

stroški frais moški spol množine, dépenses ženski spol množine, coût moški spol
brez stroškov sans frais, exempt de frais, tous frais payés, net de tous frais, gratuit(ement), à titre gratuit (ali gracieux)
na stroške aux frais de, à la charge de, figurativno aux dépens de
na državne stroške aux frais de l'État
na moje stroške à mes frais
na skupne stroške à frais communs
z velikimi stroški à grands frais
po odbitku vseh stroškov tous frais déduits, déduction faite de tous les frais
gospodinjski stroški dépenses ménagères (ali du ménage)
lastni stroški prix cofltant (ali de revient)
obratni stroški frais d'exploitation
pogrebni stroški frais d'enterrement (ali d'inhumation)
stroški s popravilom frais de réparation
poslovni stroški frais généraux
postranski stroški dépenses (ali frais) accessoires, frais supplémentaires, extras moški spol množine
potni stroški frais de voyage (ali de déplacement)
pravdni stroški frais de procès, dépens moški spol množine (de l'instance)
prevozni stroški frais de transport
proizvodni, proizvajalni stroški frais de production, coût de la production (ali de la fabrication)
stroški za razpošiljanje frais d'expédition
režijski stroški frais de régie
selitveni stroški frais de déménagement
sodni stroški frais de justice, dépens
stavbni stroški coût (ali frais) de construction
tiskarski stroški frais d'impression
večji stroški surcroît moški spol de dépenses
vzdrževalni stroški frais (ali dépenses, coût) d'entretien
založniški stroški frais d'édition (ali de publication)
delati si stroške za koga se mettre en frais pour quelqu'un
kriti stroške couvrir les frais (ali les dépenses)
poravnati stroške za kaj supporter (ali faire) les frais de quelque chose
povrniti stroške rembourser les frais (ali les dépenses)
povzročiti stroške faire (ali occasionner, entraîner) des frais (ali des dépenses)
prevzeti del stroškov prendre une partie des frais à sa charge, intervenir dans les frais

stróšek coste m ; costa f

stroški pl gastos m pl
z majhnimi (velikimi) stroški a bajo (a gran) coste
nekoristen, nepotreben strošek derroche m
na moje stroške a costa mía
lastni stroški coste m, costo m (propio)
na skupne stroške a gastos comunes
po odbitku vseh stroškov deducidos todos los gastos
povrnitev stroškov reintegro m (ali re(e)mbolso m) de los gastos
proračun stroškov presupuesto m de los gastos
proračun gradbenih stroškov presupuesto m de obras
stroški za popravilo (s pošiljanjem) gastos m pl de reparación (de envío)
gradbeni (izdajatejski, poslovni, rubežni, reprezentančni, tiskarski, vzdrževalni, stranski, prevozni, potni) stroški gastos m pl de construcción (de publicación, generales, de embargo, de representación, de impresión, de entretenimiento, accesorios ali adicionales, de transporte, de viaje)
pravdni stroški costas f pl procesales, (civilnopravni) costas (del procedimiento)
obratni stroški gastos de explotación (ali de producción ali de servicio)
režijski stroški gastos de administración (ali de la impresa)
selitveni stroški gasto de traslado, gastos de mudanza
biti povezan s stroški originar (ali traer consigo) gastos
delati si stroške hacer gastos, fam meterse en gastos
povrniti stroške re(e)mbolsar los gastos
dobiti stroške povrnjene resarcirse de los gastos
povzročati stroške ocasionar (ali originar) gastos

strúna (-e) f

1. muz. corda:
strune (na glasbilu) incordatura
struna brni, se trese la corda risuona, vibra
napeti, uglasiti strune tendere, dare la giusta intonazione alle corde
vleči z lokom po strunah andare con l'archetto sulle corde
pren. brenkati na čustvene strune toccare le corde del sentimento
pren. napeti drugačne strune essere più severo
pren. ubrati smešno struno metterla in ridere

2. zool. corda:
hrbtna struna corda dorsale

suh|o² srednji spol
na suhem im Trockenen
po suhem in po morju über Land und Meer
po vodi in po suhem zu Wasser und zu Lande

súkati (-am)

A) imperf.

1. tekst. torcere; ekst. attorcigliare:
sukati volno torcere la lana
sukati brke attorcigliare i baffi

2. torcere, girare, voltare:
sukati telo torcere il busto
sukati raženj girare lo spiedo

3. maneggiare; brandire:
sukati meč brandire la spada, duellare (con la spada)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. znati sukati jezik avere la parlantina sciolta
pren. hitro sukati pete andare, camminare spedito, ballare veloce
pren. znati sukati moške saper abbindolare, incantare gli uomini
sukati oči v strop guardare il soffitto

B) súkati se (-am se) imperf. refl.

1. girare, andare qua e là:
sukati se po sobi girare per la stanza

2. destreggiarsi, essere a proprio agio:
zna se sukati v visoki družbi sa destreggiarsi egregiamente nella società bene

3. pren. aggirarsi:
histrost se je sukala okrog 100 km na uro la velocità si aggirava sui 100 chilometri orari

4. sukati se okoli koga, česa vertere, riguardare:
pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov la conversazione vertè attorno agli ultimi avvenimenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari, zadeve se sukajo dobro, slabo le cose, le faccende procedono bene, male
misli, da se ves svet suka okoli njega crede di essere al centro del mondo

súm sospecha f (za de)

sum za (po)beg sospecha de huida
biti na sumu ser sospechoso (de a/c)
pasti v sum hacerse sospechoso, incurrir en sospecha
imeti koga na sumu sospechar a alg
zbuditi sum inspirar sospecha(s), hacerse sospechoso (de), levantar sospecha
zvrniti, zvaliti sum na koga hacer recaer sospechas sobre alg

sumi|ti (-m) posumiti/zasumiti Verdacht hegen, den Verdacht haben, [daß] dass …; koga: verdächtigen (po krivem falsch, unschuldig), in Verdacht haben
začeti sumiti Verdacht schöpfen

superióren supérieur

superioren po kakovosti supérieur en qualité

superióren superior

superioren po kakovosti superior en calidad

surfanje samostalnik
1. (vodni šport) ▸ szörfözésSopomenke: deskanje na vodi, deskanje
Povezane iztočnice: deska za surfanje

2. (brskanje po spletu) ▸ szörfözés

surfar samostalnik
1. (športnik) ▸ szörfös, szörföző
2. neformalno (kdor brska po spletu) ▸ szörföző

surfer samostalnik
1. (športnik) ▸ szörfös, szörföző
2. neformalno (kdor brska po spletu) ▸ szörföző

surferka samostalnik
1. (športnica) ▸ szörfös, szörföző
2. neformalno (ženska, ki brska po spletu) ▸ szörföző

svátben, svátovski de noces, de mariage, nuptial

svatbena koračnica marche nuptiale
svatbenska obleka robe ženski spol de mariage (moški spol ali de mariée)
svatbena pesem poéme nuptial, épithalame moški spol
svatbena pojedina repas moški spol (ali festin moški spol) de noces
svatben (po)let (čebel) vol nuptial
svatben sprevod cortége nuptial (de mariage)

svátben, svátovski de boda, de bodas

svatovski dan día m de la boda
svatovska koračnica marcha f nupcial
svatovska pojedina banquete m de bodas
svatovska pesem epitalamio m
svatovski (po)let (čebel) vuelo m nupcial
svatovski sprevod cortejo m nupcial
svatovska svečanost boda f, bodas f pl

svédrati (-am)

A) imperf.

1. trapanare

2. (kodrati, navijati) arricciare (i capelli)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bolečine mu svedrajo po trebuhu ha crampi allo stomaco
pren. svedrati v koga assillare qcn. di domande

B) svédrati se (-am se) imperf. refl. attorcigliarsi; serpeggiare

svet¹ [é] moški spol (-a; -ovi)

1. (kozmos) die Welt
svetovi množina Welten množina

2.
ta svet diese Welt; das Diesseits
oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
zgornji svet die Oberwelt
spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
slika/podoba sveta das Weltbild
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
drevo sveta mitologija der Weltenbaum
zapustiti svet aus der Welt gehen

3. naš planet: die Welt
Novi svet Neue Welt
Stari svet die Alte Welt
pradavni svet Urwelt
vzhodni svet der Orient, das Morgenland
zahodni svet der Okzident, das Abendland
tretji svet die dritte Welt
ves svet die ganze Welt
po vsem svetu in der ganzen Welt
prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
… sveta Welt-
(atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
pol sveta die halbe Welt

4. (svetovne razmere) die Welt
… sveta Welt-
(izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
|
tek sveta der Lauf der Dinge
ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
ki pozna svet in življenje weltkundig
ki pretresa svet welterschütternd
ki spreminja svet weltverändernd
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
videti dosti sveta weit herumkommen
zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
odprt k svetu/za svet weltoffen
na svet auf die Welt
na svetu auf/in der Welt
na tem svetu dahier, in dieser Welt
priti na svet auf die Welt kommen
na onem/drugem svetu im Jenseits
najboljši na svetu der weltbeste
to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
za nič na svetu um nichts in der Welt
za vse na svetu um alles in der Welt
o svetu von der Welt, über die Welt
predstava o svetu das Weltbild
od tega sveta von dieser Welt
odmaknjen od sveta weltabgeschieden
odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
okoli sveta (rund) um die Welt
potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
po svetu durch die Welt
po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
pred svetom vor der Welt
pred vsem svetom vor aller Welt
beg pred svetom die Weltflucht
zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
s sveta aus der Welt
spraviti s sveta aus der Welt schaffen
sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
za svet für die Welt, um die Welt
za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
pomemben za ves svet weltbewegend
za nič na svetu für kein Geld dieser Welt

svét¹ world; (zemlja) earth, globe; (vsemirje) the universe

na svétu in the world
na tem svétu in this world, in this life, here below
po celem (vsem) svétu all over the world, the whole world over
na koncu svéta (figurativno) at the back of beyond
(ki je) daleč od svéta remote, out of the world, secluded
širom svéta throughout the wide world, all over the world
ves svét the whole world
za ves svét ne, za nič na svét u ne not for all the world, not for worlds, not for anything in the world, for nothing in the world
do konca svéta to the ends of the earth
Novi svét the New World
Stari svét the Old World
Tretji svét politika the Third World
oni svét (figurativno) the next life, the other world, the world to come
od svéta odrezan kraj the back of beyond
stavbni svét building site
učeni svét (figurativno) the world of learning
športni svét (figurativno) the sporting world
rastlinski svét the vegetable world
živalski svét the animal world
začetek svéta the beginning of the world
konec svéta the end of the world
podzemeljski svét underworld
širni svét the wide world
današnji svét the modern world
odkar sem na svétu since I was born
to je na drugem koncu svéta it's on the other side of the globe, it's at the back of beyond
to je narobe svét! (figurativno) that's making water flow uphill!
on je najboljši človek na svétu he's the best man alive, you won't find a better man living than him (knjižno than he)
ona mi je (= pomeni) vse na svétu she is all the world to me
tako je (pač) na svétu that's the way of the world
za nič na svétu ne bi tega naredil I would not do it for all the world
odreči se svétu to forsake the world
šel bi z njo do konca svéta I'd follow her to the ends of the earth
poslati koga na oni svét (žargon) to send someone to kingdom-come
priti na svét to come into the world, to be born, to be brought into the world
on malo pozna svét he knows little of the world
prinesti, spraviti na svét to bring into the world, to give birth (to)
spraviti koga s svéta to do away with someone, to put someone out of the way, to kill someone, (pogovorno) to dispatch someone
videl je mnogo svéta he is a widely travelled man, he is a great traveller, he is a globe-trotter
zagledati luč svéta to see the light, to be born, to be brought into the world
živeti odmaknjen(o) od svéta to live cut off from the world
objadral je ves svét he has sailed the seven seas

svét (-á) m

1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante

4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna

5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno

7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi

9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo

10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo