Franja

abrotonum (habrotonum) -ī, n (gr. ἁβρότονον) bot. aborat, abrotica, božja metica, zelišče, ki so ga zaradi vonja uporabljali kot dišavo in zdravilo: H., Cels., Col., Plin. — Soobl. abrotonus (habrotonus) -ī, f: Lucr., Lucan. — Od tod abrotonītēs (habrotonītēs) -ae, m (gr. ἁβροτονίτης sc. οἶνος) z abrotico pripravljeno vino: Col.

abrumpō -ere -rūpī -ruptum

I.

1. odtrg(ov)ati, utrg(ov)ati: vincula L., vincula Pirithoo H., ramos O., equus vagus abruptis vinculis T., sibi partem viscerum Cu., membra simulacrorum Cu. odlomiti, odkrhniti; od kod?: atrox tempestas fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta dissipavit L.; s samim abl.: angues crinibus O., puppes abrumpunt vincula ripis V.

2. pren. odtrg(ov)ati = (od)ločiti: ea legio se a latrociniis Antonii abrupit Ci. se je ločila od Antonijevih roparskih čet, plebs velut abrupta a populo L., equites ab exercitu abrumpere Cu., Graeci abrupti a ceteris Cu., abr. vitam ab ea civitate T. ločiti se, Hellespontus Asiam abrumpit Europae Plin., lucrum ex re patroni abruptum Icti. ki ga ima kdo od ..., abr. suspiciones palam Ap. iz trte izviti.

— II.

1. raztrg(ov)ati, pretrg(ov)ati, razbi(ja)ti, prebi(ja)ti: fossae ... abruperant iter Cu., cervix abrupta, lora abrupta O., pontem abr. Val. Max., T. podreti, razdreti, crurum venas T. predreti si, ordines abrumpuntur T. se predirajo, verberibus corpus abrumpitur Sen. rh. biči mesarijo telo, ingeminant abruptis nubibus ignes V. iz utrganih oblakov, prim.: abruptis procellis V. ali abrupto sidere V. ali abrupto caelo Sil. če se utrga hudourni oblak, imbres abrupti Ap. ploha.

2. pren.
a) kršiti, prelomiti (prelamljati): fas omne V., fidem per scelus T., aciem intentionis Fl. (o)topiti.
b) pretrgati, prekiniti, izogniti se čemu, pustiti kaj. odpovedati se čemu: sermonem V., Q., sermones Suet., querelas Stat., vocem, quietem Sil., somnum Sil., somnos V. pregnati, vitam (lucem) V. ali fata sua Sen. tr. ali medios annos Lucan. predčasno skleniti življenje (evfem. za samomor), coniugium Cat. ali societatem Suet. razdreti, flammas (amoris) O., dissimulationem T., spes ac metūs T. (prim.: slovo sem upu, strahu dal, Prešeren), toda: alicui spem gratiae abrumpere Cu. odvzeti; abruptis voluptatibus T. — Od tod adj. pt. pf. abruptus 3 strm, prepaden: barathrum Cat., petra, rupes Cu., saxa T., locus ... recenti lapsu terrae ... abruptus erat L., nihil ... abruptius invenitur in corpore Plin., ripae abruptissimae Plin. iun.; pren. osoren, oster, grob: contumacia T., ingenium Sil., homo Tert.; (o govoru) hitro končan, kratek: sermonis genus Q., fortia et abrupta Q. učinkovit in hitro končan govor. — Adv. abruptē

1. na posameznih mestih: palantes abr. flammarum ardores Amm.

2. nanagloma =
a) naravnost, brez uvoda: Macr., incipere, cadere in sermonem Q.
b) prenaglo (prenagljeno), brez okolišenja, brezobzirno, nezadržno: agere Iust., foedera frangere Amm., abruptius in deum blasphemare Cypr. — Subst. abruptum -ī, n strma višina, prepadna globočina, prepad: sorbet in abruptum fluctus V., per scopulosa et abrupta Plin., montium abrupta Plin. iun.; pren. prepad, brezno, pot pogube: Galbae amicitiā in abruptum tractus T., per abruptā T. po skrajnih nevarnostih.

abruti, e [abrüti] adjectif posurovel, surov, poživinjen; otopel, idiotski; masculin, familier tepec, idiot

espèce d'abruti! idiot!
abruti par l'alcool otopel od alkohola, zapit
abruti de surprise onemel od presenečenja

Absage, die, (-, -en) negativen odgovor, odklonitev; (Zurückweisung) zavrnitev; Absage an zavračanje česa, odvrnitev od, odpoved (čemu)

abschirmen varovati (vor pred), zavarovati; Technik zasloniti, izolirati (vor od)

abschnellen odleteti; odbiti se (von od)

abschreiben^*

1. (kopieren) prepisati, prepisovati (von od; tudi figurativ)

2. (absetzen) von einer Rechnung: odšteti; Gegenstände: odpisati, größere Werte: amortizirati

3. (absagen, abbestellen) odpovedati (pisno)

4. (abnutzen) obrabiti (sich se)

abschweifen oddaljiti se (von od)

abscīdō -ere -cīdī -cīsum (abs in caedere)

1. odrez(ov)ati, odsek(ov)ati: truncis arborum abscisis C., absc. lignum sagittae Cu., funes abscisi T., absc. caput Ci., Lucr., V., L. idr.; pren.: rebus caput absc. Sil., absc. membra Lucr., bracchium L., iugulo (abl.) pectus O., dentibus linguam Val. Max. odgrizniti, alicui aures nasumque Sen. ph., virilia Petr., comas alicui Lucan., crines T.; od tod abscidere aliquem Eccl. skopiti koga, Attis abscisus Arn., homo abscisus Arn., skopljenec; subst.
a) abscīsī -ōrum, m skopljenci: Arn.
b) abscīsa -ōrum, n odrezana spolovila: Arn.

2. pren.
a) odrezati = ločiti: hostis pars parti abscisa erat L., abscisus in duas partes exercitus C.
b) nekaj že začetega prerezati, t.j. pretrgati, prekiniti, onemiti (o glasu): quarum (orationum) alteram non libebat scribere, quia abscideram Ci. ep., vox absciditur per ἀποσώπησιν Q., abscisa ... vox publica est Vell., sic fata querellas abscidit Val. Fl.
c) odvze(ma)ti, vzeti, jemati, odtegniti (odtegovati): aquam L. odpeljati, regibus spem auxilii sui L., spe undique abscisa L., absc. latera montium Sen. ph. odkopavati, abscisis omnibus praesidiis T. — Od tod adj. pt. pf. abscīsus 3, adv. -ē

1. strm, prepaden: rupes, saxum L. (gl. saxum), petra Cu.

2. (o govoru) ostro pretrgan, kratek in jedrnat, določen, osoren, oster (naspr. plenus, latus): responsum, sententia, abscisior iustitia Val. Max., si verba numeres, breviter et abscise Val. Max.

abscindō -ere -scĭdī -scissum

1. odtrgati, strgati, utrgati (utrgovati): tunicam a pectore Ci., plantas tenero de corpore V., umeris (abl.) vestem V., abscissā veste Cu., caput abscissum H., rupem vertice montis absc. Lucan., ferro abscindunt venas T. prederejo, abscinduntur venae L.; pesn. z grškim acc.: abscissa comas T. puleč si lase.

2. pren.
a) ločiti: caelo terras et terris undas O., Hesperium Siculo latus V., terras Oceano H.; inane soldo H. ničevost od vrednosti.
b) odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati): Val. Max., Arn., reditūs dulces H.

abscondō -ere -condī (redko -condidī) -conditum (poklas. in pozn. -cōnsum)

1. skri(va)ti: cadavera foveis (abl.) V., aliquem alvo O., hominem in armentario Cu.; pesn.: ensem in vulnere Sen. tr., in aëre telum Sil. vreči, da izgine v zraku; refl.: latenter abscondimus Ap. smo se skrili; pren.: stultitiam in latebras pectoris Pl.; occ. prekri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), zastreti (zastirati): nec galea frontem abscondit Iuv., fumus abscondit caelum Cu., luna illum (solem) abscondit Sen. ph., tellus absconditur umbrā Tib., protinus Phaeacum abscondimus arces V. pustimo za seboj, izgubimo izpred oči; pren.: pueritiam Sen. ph. preživeti; med.: ante tibi ... Atlantides abscondantur V. naj ti zaidejo; pesn.: aves draco abscondidit ore O. je pogoltnila.

2. pren. prikri(va)ti, potajiti, utajiti (utajevati): fugam furto V., paucitatem militum Cu., dolorem, caritatem, omnes affectus T., quod quo studiosius ab istis ... absconditur, eo magis apparet Ci. — Od tod adj. pt. pf. absconditus 3, adv. -ē skrit: Lucr., Corn., Cu., Vulg., gladii Ci.; pren. skriven, tajen: insidiae, ius pontificum Ci.; (o govoru) skrivnosten, globokoumen: abscondite disseri Ci. Poklas. abscōnsus 3 skrit, skriven, tajen: Ps.-Q.; subst. neutr.: in absconso Aug. na skrivnem; adv. abscōnsē tajno: Hyg., Vulg.

absence [apsɑ̃s] féminin odsotnost, nenavzočnost, neudeležba, izostanek; pomanjkanje, nedostatek; juridique pogrešanost; pluriel raztresenost, nepazljivost

absence pour cause de maladie izostanek zaradi bolezni
absence de l'atelier izostanek od dela
absence de bruit, de fumée nehrupnost, brezdimnost
absence totale de gout popolno pomanjkanje okusa
absence de courant izpad električne energije
absence illégale nedovoljen izostanek (odsotnost)
absence de ressources ubožnost
en l'absence du directeur, voyez son adjoint če je direktor odsoten, se obrnite na njegovega pomočnika
en l'absence de preuve zaradi pomanjkanja dokazov
il a brillé par son absence à la réunion njegova odsotnost na sestanku (seji) ni ostala neopažena
faire des absences manjkati
remarquer l'absence pogrešati (de quelqu'un koga)
avoir des absences (de mémoire) biti raztresen, pozabljati, biti začasno duhovno odsoten

absenter [-te]

s'absenter odstraniti se (za kratek čas), stran iti; iti na potovanje, izostati od
je m'absenterai de Paris du 10 au 15 mai ne bo me v Parizu, odsoten bom v dneh 10. do 15. maja

absistō -ere -stitī

1. odstopiti (odstopati), oditi, odhajati, oddaljiti (oddaljevati) se; abs.: Pl., miles abstitit T., absistit imago Sil. izgine poseb. voj. umakniti (umikati) se: nec absistens nec congrediens L., tandem abstiterunt L. Od kod? z abl.: limine, luco V.; s praep.: ab signis C., ab sole Plin. (o planetu); pesn.: ab ore scintillae absistunt V. oči se iskrijo.

2. pren. odstopiti (odstopati) od česa, (od)nehati, opustiti (opuščati) kaj; abs.: Nisus: absistamus, ait V., ne absiste V., nec . . . ille (Piso) abstitit T. ni odstopil; z inf.: haud absisto petere L., absiste moveri V.; z abl.: magistratu, conatu, incepto, obsidione L., bello L., H., Cu., T. ali ferro V., spe L. nehati upati, izgubiti upanje, sequendo L.; brezos.: bello absistitur L.

absolve [əbzɔ́lv] prehodni glagol (from od)
odvezati, oprostiti, dati odvezo

absolvō -ere -solvī -solūtum

I. rešiti, odrešiti (odreševati), odvez(ov)ati: asinum Ap., canem Amm., valvas Ap. odpreti, ranis. . . intima (lingua) absoluta a gutture Plin., absolutus (lapis) segmenti modo Plin.

— II. pren.

1. oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati): aliquem regni suspicione L., is demum annus populum Rom. longo. . . bello absolvit T., se a Fannio iudicio (s sodno razsodbo) absolvere ali iudicio absolvi a Fannio Ci.; z gen.: timoris Sen. ph., tutelae absolvi Icti. odvezati se; occ. (sodno) oprostiti (oproščati) česa (naspr. damnare, condemnare, punire); abs.: bis Catilina absolutus Ci., servus omnibus sententiis (soglasno) absolvitur Ci., iudicio absolvi Ci.; z gen.: improbitatis Ci., maiestatis absoluti sunt permulti Ci., abs. iniuriarum Corn., adulterii T., rei facti egregie absolvuntur L., capitis N.; z abl.: reos culpā, se peccato O., ambitu absolutus Ci., absolvere aliquem crimine stupratae matris familiae L. ali commotae crimine mentis H.; z de: de praevaricatione Ci.; z dat.: absolvit Veneri, sibi condemnat Ci.; fidem absolvit T. odpustil jim je njihovo zvestobo.

2. izpustiti (izpuščati), odpustiti (odpuščati) koga, odpraviti (odpravljati) koga: hunc non uno absolvam die Pl., te absolvam brevi Pl., hoc primum te absolvo Pl. to ti najprej povem; occ. upnika „odpraviti“ = zadovoljiti, plačati ga: aliquem Pl., Ter., creditorem Icti.

3. dovršiti (dovrševati), (do)končati, izvesti kaj do konca (naspr. incohare): pensum suum Varr., promissa Varr. izpolniti, picturae partem incohatam Ci., instituta Ci., quid est, quod ab eo absolvi et perfici debeat? Ci., abs.: tectum Ci., tecta urbis Cu., opera C., absolve beneficium tuum L. izpopolni svojo zaslugo; poseb. pripovedovaje kaj odpraviti, opraviti, (raz)rešiti: de Catilinae coniuratione paucis absolvam S., cetera quam paucissimis absolvam S.; abs.: quod quaerendum mihi occurrit Macr. — Od tod adj. pt. pf. absolūtus 3, adv. -ē

1. dovršen, popoln: T., neque appellatur vita beata nisi perfecta et absoluta Ci., illud officium perfectum atque absolutum est Ci., abs. conversiones Ci. periode, omnia profluenter, absolute, prospere Ci., absolute vivere Ci. moralno popolno.

2. neomejen, neodvisen, določen, brezpogojen, absoluten: causa Ci., necessitudo simplex et absoluta Ci., donatio Icti., absolute inscriptum esse Plin. brez pristavka, naravnost, absolute respondere Icti. določno, brezpogojno, dicere Amm., Aus. brez okolišenja; od tod gram.: nomen absolutum Prisc. brez atributa razumljivo (npr. deus), verbum Prisc. brez sklona ob sebi, adiectivum Q. ki stoji v osnovni stopnji, pozitivu, absolute proferre verba transitiva Prisc. brez sklona, absolutno.

absparen: sich absparen pritrgati si (am Munde od ust)

abspenstig: abspenstig machen speljati (koga komu), prevzeti; einem Glauben: odvrniti od; abspenstig werden odvrniti se od

abspritzen oškropiti, poškropiti; Pflanzen: škropiti, ein Auto: (s curkom) oprati; Technik einen Draht: izprati, izpirati; abspritzen von odbiti, odbijati se od

abstammen izvirati (von od, iz)