Franja

nedelja samostalnik
(zadnji dan v tednu) ▸ vasárnapTekmovanje bo trajalo do nedelje. ▸ A verseny vasárnapig tart majd.Povezane iztočnice: pustna nedelja, zahvalna nedelja, bela nedelja, binkoštna nedelja, adventna nedelja, angelska nedelja, Martinova nedelja

nedélja Sunday; Lord's Day

ob nedéljah on Sundays
prihodnjo (zadnjo) nedéljo next (last) Sunday
v nedéljo zvečer on Sunday evening
vsako nedéljo every Sunday
cvetna (velikonočna, binkoštna, bela, pustna) nedélja religija Palm (Easter, Whit, Low, Shrovetide) Sunday
ni vsak dan nedélja (figurativno) Christmas comes but once a year

nedélja dimanche moški spol

v nedeljo le dimanche
ob nedeljah in praznikih les dimanches et les jours fériés (ali de fête), dimanches et fêtes
pustna (cvetna, velikončna, bela, binkoštna) nedelja dimanche de carême (des Rameaux, de Pâques, de Quasimodo, de la Pentecôte)
ni vsak dan nedelja ce n'est pas tous les jours fête (ali dimanche)

nedélja domingo m

ob nedeljah (in praznikih) los domingos (y días festivos)
cvetna (velikonočna, binkoštna, pustna) nedelja domingo m de Ramos (de Pascua ali de Resurrección, de Pentecostés, de Carnaval)
bela nedelja domingo m de Cuasimodo ali domingo in albis

nȅdoba s neskl. nepravi čas: doći u nedoba priti ob nepravem času

nefāstus 3 (nefās) „od pontifikov v koledarju zaznamovan s pristavkom nefas“, od tod

1. nedovoljen, prepovedan, zlasti kot relig.-politični t. t. dies nefasti (naspr. dies fasti) „tihi“ „nesodni(jski)“, „prepovedani dnevi“, ob katerih iz verskih razlogov niso bile dovoljene ne sodne razprave ne razprave na narodnih zborovanjih: Varr., Fest., fastis diebus iura fari licebat, nefastis quaedam non licebat fari P. F., nefasti dies notantur N littera, quod iis nefas est praetori, apud quem lege agitur, fari tria verba: do, dico, addico P. F., idem (sc. Numa) nefastos dies fastosque fecit, quia aliquando nihil cum populo agi utile futurum erat L., ille (sc. lucifer = dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur; fastus erit, per quem lege licebit agi O. Ker so bili ti dnevi pod versko prepovedjo, so veljali za nesrečne: dies natalis Agrippinae inter nefastos esset T., cum (sc. Tiberius) diem quoque natalem eius (sc. Agrippinae) inter nefastos referendum suasisset Suet. da naj se postavi v koledarju med nesrečne. Od tod je dobil adj. nefastus tudi v drugih zvezah

2. metaf. pomen
a) nesreč(onos)en, pogub(onos)en, zloben, usoden: ille et nefasto te posuit die … et sacrilega manu produxit, arbos H., ne qua terra sit nefasta victoriae suae L., n. loca Stat.
b) (o dejanjih) prepovedan, (pre)grešen, nesvet, prekletstva vreden: quae augur iniusta, nefasta … defixerit Ci., quid intactum nefasti liquimus? H., nihil ulli nefastum in Bessum videbatur Cu., prolibare diis nefastum habetur vina Plin., crimen n. Plin.

neg-ōtium -iī, n (nec in ōtium, torej „ne-lenoba“, od tod)

1. dejavnost, delovanje, udejstvovanje, aktivnost, delavnost, delo, poslovanje, posel, opravek, opravilo, naloga (naspr. otium): Otio qui nescit uti, plus negoti habet quam cum est negotium in negotio Enn. fr., sed verba hic facio quasi negotii nil siet Pl. kakor da ni nič opraviti, nisi negotium est, progredere ante aedes Pl. če utegneš, ut (sc. scriptor) in otio esset potius quam in negotio Ter., mirabar quid hic negotii esset tibi Ter. kaj da imaš tod opraviti, quid in sua Gallia Caesari aut omnino populo Romano negotii esset? kaj neki ima Cezar ali sploh rimsko ljudstvo opraviti v moji Galiji?, non negotium, non otium Ci., nostrum otium negotii inopiā, non requiescendi studio constitutum est Ci., in magno negotio habuit obligare annos magistratus Suet. je štel za svoje glavno opravilo (svojo glavno nalogo), zdelo se mu je prepotrebno; pogosto z očitnim stranskim pomenom težavnosti, zadrege, sitnosti: satis negotii habui in sanandis vulneribus, quae sunt imposita provinciae Ci. ep. imel sem dosti opravka (opraviti), nihil negotii habere N. ne imeti nikakršnih težav (sitnosti), mir imeti, interfecto (sc. illo) nihil habituri negotii essent N. da bodo imeli mir, negotium mihi est cum aliquo C. imam s kom posla (opravka, opraviti), cum Epicuro hoc plus negotii est Ci. s tem Epikurom imamo več opravka, ta Epikur nam daje več opraviti, Pompeio cum Caesare esse negotium Caelius in Ci. ep. da ima Pompej opraviti s Cezarjem, da sta si Pompej in Cezar navzkriž, nunc mihi cum universis negotium est T., nihil est negotii ali neque est quidquam negotii C. ni težko, lahko je, si ea res victoriam moraretur, nihil negotii superesse Iust. to da nič ne de, quid negotii est haec poëtarum portenta convincere? Ci. kako (težko) delo je … ?, negotium alicui facere Ci., Q. ali facessere Ci., Ap. ali conflare, contrahere Ci. ali parĕre Fr. navleči, nakopati, povzročiti komu opravke (neprijetnosti, težave, sitnosti), spraviti (spravljati) koga v zadrego, dati komu opravka s čim, quod beatum et inmortale est id nec habet nec exhibet cuiquam negotium Ci. niti nima niti ne prizadeva komu težav, multum (plus) negotii alicui facere Iust. ali concinnare Sen. ph. mnogo (več) truda komu prizade(va)ti, nakopa(va)ti, ne forte negoti incutiat sibi quid sanctarum inscitia legum H. da ti ne nakoplje (povzroči) kake neprijetnosti; od tod adv. izrazi: oppidum munitissimum … tanto negotio Ci. ep. s toliko truda, nullo negotio Ci. ep. ali sine negotio N. brez težav, brez truda, zlahka, magno negotio Auct. b. Alx., Cels. z veliko težavo (z veliko truda), facili negotio Aur. ali levi negotio Amm. prav lahko, prav zlahka.

2. posamezen posel, opravek, naloga, stvar = zadeva: negotia privata domestica Ci., servilia S., negotia, quae ingenio exercentur S. duševne naloge, negotia familiaria N., negotium familiare Symm., negotium agere, transigere, gerere, suscipere, alicuius negotia explicare, explicare et expedire Ci., negotium conficere C. ali perficere L. procurare alicuius negotia ali alicuius rationes negotiaque Ci. upravnik, zastopnik, poslovodja biti komu, alicui mandare negotia ali alicui imponere negotium Ci., tudi id negotii dare Ci. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu, id mihi da negoti Ter. to skrb prepustiti le meni, id dare sibi negotii, ut … Ter. gledati (biti pozoren, paziti) na to, da … , dare alicui negotium naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu; z zahtevnim stavkom brez conj.: hisque (sc. adulescentibus) dat negotium, ad Dionem eant inermes N., ut … Postumio … negotium daretur, videret, ne quid res publica detrimenti caperet L.; s conj. ut ali s qui (= ut is): Ci.; z ne: Suet.; z gen. gerundii: dato aedilibus negotio popinas ganeasque … inhibendi Suet.; z inf.: dato sacerdotibus negotio vera discernere T., negotio praeesse Ci. izkopati se iz opravka, znebiti se opravka, nondum in negotio versari Ci. še ne biti v poslu, in alienis negotiis detineri Ci. ali aliquo maiore negotio detineri Corn., in ipse negotio C. pri poslu (delovanju) samem, non deest negotio Curio C. Kurion izvrši nalogo, aliquo negotio intentus S., infecto negotio (krepkeje kot re infectā) S. ne da bi kaj opravil; poseb. položaj, okoliščina, okolnost, (državna) reč ali stvar = (državna) zadeva, v pl. tudi razmere: ita negotium est Pl. tak je položaj, takšne so okoliščine, in atroci negotio S., suam quisque culpam auctores ad negotia transferunt S. položaj, okoliščine, razmere, Leptitanorum negotia S. ali aliena negotia, alienum negotium Cu., erat in eo litterarum et negotiorum ingens scientia Aur.

3. occ.
a) javno poslovanje, državni posel, državni opravek, državno opravilo, državna služba, državno pogajanje: velim negotio sine periculo vel in otio (kot zasebnik) cum dignitate esse posse Ci., omnes negotii publici expertes Ci., negotia publica Ci. idr. državni, uradni posli (zadeve), pa tudi javni zakupni posli, opravki: Pl.; negotia forensia Ci., reddebant negotiorum rationem in senatu Ci., inter haec negotia S., profecto existimabunt … maius commodum ex otio meo quam ex aliorum negotiis rei publicae venturum S., post decisa negotia H., a negotiis in otium conversa civitas Vell.
b) pravno opravilo, pravna zadeva, pravni primer, pravda, sodni postopek, sodni spor, tožba: Icti., illic enim veritatis tantum gratiā disputari hic negotium agi Q., si quis composuisse vel donasse negotium convinceretur Suet.
c) denarna (finančna) zadeva, denarni (finančni) posel, finančno opravilo, kupčijska zadeva, trgov(in)ski opravek, (javno) zakupno opravilo: negotia maritima Pl. prekomorska, negotia vetera in Sicilia habebant Ci., hic permagna negotia dives habebat Clazomenis H., ne Bithyna negotia perdas H., negotii (sc. bene) gerentes Ci. dobri, izvrstni trgovci (ustvarjalci blagovnega prometa), z namigom: postquam omnis res mea Ianum ad medium fracta est, aliena negotia curo, excussus propriis H.
d) hišni (domač) opravek, v pl. hišne (domače, zasebne) zadeve, hišno gospodarstvo: male negotium gerere Ci. ali praeclare negotium suum gerere Ci. slabo, izvrstno gospodariti, erat ei Numida quidam negotiorum curator S. zasebni tajnik.
e) boj, bojno (vojaško) podjetje (dejanje), upor: bene gerere negotium (= rem) C. srečno (uspešno) se bojevati, sibi cum viro forti esse negotium poscebat S., facies negoti S. lice (pogled), in ipso negotio plures affuturos Suet.

4. meton. (gr. πρᾶγμα, χρῆμα) stvar, reč, zadeva, (o človeku) bitje: quid negotist (= negoti est)? quam ob rem suscenses mihi? Pl. ali: quid est negotii? herus peregre venit Pl. kaj neki je?, kaj pa se je zgodilo posebnega?, kaj hoče to povedati?, quid hoc est negotii neminem meum dictum magni facere? Pl. kakšen nered je to … ?, neque de hac re negotium est, quin occidam Pl. o tem ni dvoma, ineptum negotium et Graeculum Ci. (o čestitanju), homo sine sensu, inhumanum negotium Cl., Teucris illa lentum negotium Ci., Callisthenes quidem vulgare et notum negotium Ci.

nekajkrat prislov
1. (o ponovitvah) ▸ néhányszor, néhány alkalommal, több alkalommalV mladosti je bil namreč kar nekajkrat državni plesni prvak. ▸ Fiatalkorában több alkalommal volt országos táncbajnok.
Film, ob katerem se boste nekajkrat glasno zasmejali. ▸ Olyan film, amely többször is hangos nevetésre késztet.
Poklicni čevljarji so namreč nekajkrat omenjeni v različnih virih. ▸ A különböző források többször említik a hivatásos cipészeket.
Trgovino obiščete nekajkrat tedensko in takrat kupite vse, kar potrebujete. ▸ Hetente néhányszor látogasson el a boltba, és akkor szerezzen be mindent, amire szüksége van.
Z družino smo nekajkrat na leto tudi odšli smučat, največkrat v Kranjsko Goro. ▸ Évente néhányszor síelni is jártunk a családdal, többnyire Kranjska Gorába.
Kar nekaj raziskav je pokazalo, da uživanje rib nekajkrat tedensko preprečuje srčni napad in kap. ▸ Számos tanulmány kimutatta, hogy a heti néhány alkalommal történő halfogyasztás megelőzi a szívrohamot és a sztrókot.
Na treningu gimnastike sem bil kar nekajkrat. ▸ Jó néhányszor voltam tornaedzésen.

2. (o razmerju) ▸ néhányszor, többszörPrepričan je, da je zemljišče v resnici vredno nekajkrat več. ▸ Meggyőződése, hogy a telek valójában néhányszor többet ér.
Na letni ravni smo kar za nekajkrat povečali število vsebin. ▸ Éves szinten a többszörösére növeltük a tartalmak számát.

nekáko in a way, in some way; in a sort; in some sort; sort of, kind of, in some degree; somehow, somewhat; (= tako ali tako) somehow or other

nekáko zadnji dve leti in the last two years or so
to smo nekáko pričakovali we sort of expected it
tega se nekáko spominjam I sort of remember it
nekáko obljubil sem mu I sort (ali kind) of promised him
nekáko ob šestih somewhere around (ali about) six

nemogoč impossible; (neizvedljiv) unfeasible, impracticable; figurativno ungodly

ob taki nemogoči uri at such an ungodly hour
poskušati nekaj nemogočega (figurativno) to make bricks without straw, to weave a rope of sand
želeti si nekaj nemogočega, nemogoče to cry for the moon

neòpojān -a -o neblagoslovljen: neopojan grob grob, ob katerem niso opravljene molitve za mrtve

neoportun [é] (-a, -o) (ob nepravem času) ungelegen; (neprimeren) ungeeignet

neposredno [è,é]

1. unmittelbar, direkt

2.
neposredno ob/pri/ zraven unmittelbar an, direkt an
(tik) knapp (ob/mimo/pod/pred … an/an … vorbei/unter/ vor …)
neposredno po (takoj po) unmittelbar nach, gleich nach, im [Anschluß] Anschluss an
neposredno (brez premisleka) auf der Stelle
šport (iz najbližje bližine) hautnah

neprav|i [è] (-a, -o)

1. (napačni) falsch; [unrecht] unrecht
pasti v neprave roke in unrechte Hände fallen

2. (lažni) unecht, uneigentlich; živalstvo, zoologija unecht, falsch, Trug-
pri blagu: neprava stran linke Seite

3. (neprimeren)
ob nepravem času zur Unzeit, ungelegen
biti na nepravem mestu verlagert sein

neprávi wrong, not right, improper, undue; (podtaknjen) supposititious; (nepristen) not genuine, spurious, counterfeit, apocryphal, sham; ZDA bogus; (umeten) artificial

ob neprávem času (uri) at the wrong time
neprávi biser (diamant) imitation pearl (diamond)
neprávi odgovor a wrong answer
nepráva stran blaga wrong side of material
neprávi ulomek improper fraction
neprávi mož (človek) na neprávem mestu (položaju) (figurativno) a square peg in a round hole

nèprávi qui n'est pas juste, faux; impropre

ob nepravem času mal à propos, à contretemps, en temps inopportun, à une heure indue

nepríličen inopportune; inconvenient; embarrassing; ill-timed; unseasonable, out of season

ob nepríličnem času priti h komu (nadlegovati koga) to intrude upon someone's time

neprílika (-e) f inopportunità, difficoltà, fastidio, guaio; noia:
biti v denarnih neprilikah trovarsi in difficoltà finanziarie, materiali
vremenske neprilike maltempo
kaj početi ob vsaki priliki in nepriliki fare qcs. se opportuno o meno

nepriméren¹ unsuitable (za for), unsuited; wrong, inappropriate (za to); unbecoming; inconvenient; unfit, unfitting; inexpedient; (neumesten) improper, inapposite, out of place, unseasonable, inopportune; (nesposoben) inapt; (čas) wrong, inconvenient

nepriméren za mladino unfit for the young
neprimérno vedenje improper conduct
ob neprimérnem času at the wrong time
zelo neprimérno je... it is highly improper...
neprimérno prislov inappropriately, inopportunely

nepriméren (-rna -o) adj.

1. sconveniente, inopportuno, disdicevole, inadatto, disadatto:
stanovanje, neprimerno za številno družino appartamento, disadatto a una famiglia numerosa
priti ob neprimernem času venire in un momento inopportuno
neprimerno vedenje comportamento disdicevole, sconveniente
s ceste je zdrsnil zaradi neprimerne hitrosti è finito fuori strada per eccesso di velocità
neprimeren za bivanje inabitabile

2. pren. impareggiabile, ineguagliabile