Franja

dick(e)y [díki] samostalnik
pogovorno osel; kozel na kočiji; sedež za služabnika zadaj na kočiji; predpasnik; otroški prtiček; prsi, naprsnik (na srajci); vstavek, vložek; zložljiv sedež v avtu

it's all dick(e)y with him z njim je konec

Dickstoffpumpe, die, Technik črpalka za goste tekočine

Dickungsmittel, das, sredstvo za zgostitev

dīcticos -on (gr. δεικτικός) kazalen, za kazanje (pripraven): digitus Cael. kazalec.

dictiō -ōnis, f (dīcere)

1. govorjenje, izražanje, pripovedovanje, napoved, poved: testimonii Ter. prič(ev)anje, sententiae Ci., multae Ci. določitev; jur.
a) iuris dictio (ali iuxtapositio iurisdictio) civilno sodstvo (v naspr. z vojaškim): ut iuris dictionem cum ferro conferatis Ci., venalem in Sicilia iuris dictionem habuerit Ci., Asiaticae (v Aziji) iuris dictioni urbana iuris dictio respondebit Ci., iuris dictio urbana et peregrina (= praetoris urbani et peregrini) L.; met.: plerosque in isdem iurisdictionibus habere T. (o prokonzulih) v istih sodnih okrajih.
b) causae dictio zagovarjanje, zagovor, odgovor: Q., totam causae dictionem in V partes dividam Ci., vocari ad causae dictionem Ci. na odgovor, nec mihi ille iudicium populi nec legitimam aliquam contentionem nec disceptationem aut causae dictionem, sed vim … denuntiabat Ci., die constitutā causae dictionis C., non patri modo remissa causae dictio est, sed … L.

2. occ. (govorniško) predavanje, govor: dictioni operam dare Ci., dictiones oratoriae Ci., dictiones subitae Ci. na pamet (brez pripravljanja) govorjeni govori, mediam dictionem fletu eius interrumpi Sen. rh.; poseb. govorjenje za vajo (v retorskih šolah), umetniški govor = deklamacija: discipulorum dictiones Q., dictiones extemporales (na pamet) Q.

3. met.
a) izrek (preročišča), prerokba: Pac. ap. Non., Poeta ap. Corn., data dictio erat, caveret Acherusiam aquam L.
b) pogovor: arcana semotae dictionis T. skrivnega pogovora.
c) α) gram. posebni, posamezni izraz, beseda, reklo: slovničarji; izražanje = posebni način izražanja, govorni obrat ali zasuk: Q. (I, 5, 2; IX, 1, 17), Gell. (VII, 9, 13; XI, 3, ξ 3). β) ret. način govorjenja, način predavanja, dikcija: Attica, forensis Ci., fuit in hoc popularis dictio excellens Ci.

dictō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. dīcere)

1. praviti, govoriti, napovedovati, trditi, zatrjevati: Pl., Gell., mercemur servum, qui dictet nomina H.

2. narekovati pisarju: Q., Suet., Plin. iun., epistulam Ci. ep., quod non modo tironi dictare, sed ne ipse quidem auderem scribere Ci. ep., haec tibi dictabam post fanum … H. to ti dajem pisati, dictantis (upnika, oderuha), quod tu numquam rescribere possis H., d. verba Iuv., versūs Suet., qui ad memoriam dictabat Vop. tajnik; poseb. (o učitelju) narekovati učencem pri pouku: carmina Livi … , memini quae plagosum mihi parvo Orbilium dictare H., an tua demens vilibus in ludis dictari carmina malis? H. Od tod subst. pt. pf. dictāta -ōrum, n
a) kar se je v šoli narekovalo, nareki, diktati, naloga za učenje na pamet, lekcija: Pers., orationem meam in illum tamquam dictata perdiscere Ci. (o dečkih), ista a vobis quasi dictata redduntur Ci., iisdem de rebus semper quasi dictata decantare Ci., haec recinunt iuvenes dictata senesque H.
b) pravila, nauki za gladiatorje: Varr., Suet., Tert., Thraex, qui et ipse ad dictata pugnavit Petr.; za rezalce: donec peragat dictata magistri omnia Iuv.

3. ker je postajalo vse običajneje, da je Rimljan tisto, kar naj bi sam napisal, narekoval sužnju, je glag. dictare dobil pomen
a) (narekujoč) kaj sestaviti (sestavljati), napisati; pesmi zlagati, pesniti, pesnikovati: testamentum, codicillos, alicui actionem Suet., non unus tibi rivalis dictabitur heres Iuv. ne bo se ti določil; puerique patresque … carmina dictant H., (Lucilius) in hora saepe ducentos … versus dictabat stans pede in uno H.; od tod pri pravnikih = kaj odrediti, napotiti, začeti: actionem, iudicium Dig. tožiti.
b) kaj kot povelje narekovati, ukaz(ov)ati, vele(va)ti, predpis(ov)ati, tudi = svetovati: sportulam Q., qui … remis dictet sonitum Sil.; (o abstr. subj.): Col., Dig., Pall., aliquid ratio dictat Plin., Q., quibus sordet omne, quod natura dictavit Q. ki jim preseda vse naravno, dolor verba aspera dictat Sil.

4. komu kako besedilo za ponavljanje narekovati, diktirati: alicui vota Val. Fl., dictata iurant sacramenta deis Sil.

dienen služiti; dienen als/zu (nützlich/brauchbar sein) služiti/rabiti kot/za; (behilflich sein) pomagati; als Warnung: biti za/v (svarilo); dienen mit in der Kaufmannssprache: postreči; dienen bei der Marine, Luftwaffe: služiti vojsko v (mornarici, letalstvu); gedient sein: damit ist mir nicht gedient to mi nič ne pomaga

Dienstalterszulage, die, plačilo za službena leta

Dienstaufwandsentschädigung, die, nadomestilo za reprezentanco

Dienstbarkeit, die, (-, -en)

1. Recht služnost, eine Dienstbarkeit bestellen ustanoviti služnost

2. von Haustieren: uporabnost za pomoč pri delu

Dienstboteneingang, der, vhod za služinčad

dienstfähig Heerwesen, Militär sposoben za (vojaško) službo

Dienstleistung, die, storitev; (Dienst) služba; Heerwesen, Militär (začasna) dodelitev za posebno nalogo

Dienststunden, pl, delovni čas, službeni čas; (Sprechstunde) ure za stranke, uradovalni čas, poslovni čas

diensttauglich Heerwesen, Militär sposoben za vojaško službo

Diensttauglichkeit, die, Heerwesen, Militär sposobnost za vojaško službo

dienstunfähig Heerwesen, Militär nesposoben za vojaško službo

Dienstunfähigkeit, die, Heerwesen, Militär nesposobnost za vojaško službo

dienstuntauglich Heerwesen, Militär nesposoben za vojaško službo

diététicien [djetetisjɛ̃] masculin specialist za dietetiko