Franja

calvus 3 gol, plešast, brez las, kot subst. masc. plešec: raso capite calvus Pl., senex c. H., cucurbitā calvior Ap.; pren. o krajih in rastl. gol, prazen: si vinea a vite calva erit Ca., calvae restes Mart., nuces calvae Ca. (pri Plin. galbae) ali subst. samo calva -ae, f zgoraj goli črni lešnik(i): Petr. — Kot nom. propr. Calvus -ī, m Kalv, Plešec, ime Licinijevega rodu; gl. Licinius. Calva -ae, f Kalva, Venerin vzdevek, najbrž zaradi gal. vojne, ko so si dale rim. žene odrezati lase, da bi iz njih naredili tetive: Lact., Cypr., Veg., Serv.

calx¹, calcis, f, redkeje m (prim. lat. calcāre, calcitrāre, calcar, calceus)

1. peta: Pers., Plin., calces deteris Pl., quadrupedemque citum ferrata calce fatigat V., z okovano peto = z ostrogo, calcemque terit iam calce V. mu je za petami; pri živalih kopito, parkelj: iumenta calces remittunt N. ritajo, calce petere H., calce ferire O., tollit se quadrupedes et calcibus auras verberat V. maha po zraku (s prednjima nogama); preg.: advorsum stimulum calces (sc. iactare) Ter. proti ostnu brcati = nespametno se upirati, pugnis et calcibus Ci. z vsemi štirimi = na vso moč, gr. πὺξ καὶ λάξ, calcem impingere rei Petr. brco dati čemu = opustiti kaj, na klin obesiti.

2. pren.
a) c. māli podnožje jambora: Vitr.
b) calces scaporum pete stopniščnega obrobja: Vitr.
c) narast starejšega lesa (ki se odtrga skupaj z mladiko): (surculus) avelli cum sua calce coeptus est Plin.

Calycadnus -ī, m (Καλύκαδνος) Kalikaden, reka v Kilikiji pri Selevkidi: Plin., Amm.; po njej se imenuje tudi rt ob njenem ustju: L.

Calypsō -ūs (-ōnis: Ap., Aus., Macr., acc. -ōnem: L. Andr. ap. Prisc., Pac. ap. Char., C. ap. Q., Macr.) f (Καλυψώ) Kalipso (gen. Kalipse),

1. Nimfa na otoku Ogigiji, Atlantova hči, pri kateri se je iz Troje vračajoči Odisej mudil sedem let: O., Tib., Pr. idr.

2. gr. slikarka: Plin.

cambrioler [-le] verbe transitif vlomiti (quelqu'un quelque chose pri kom, v kaj)

cambrioler un appartement, une maison vlomiti v stanovanje, v hišo
j'ai été cambriolé pri meni so vlomili

camilla -ae, f in camillus -ī, m (če sta lat. besedi pristni, potem sta iz istega korena kakor Camēna, verjetneje pa sta semit. izvora, kakor gr. καδμῖλοι, κασμῖλοι = dečki, ki so stregli pri skrivnem samotraškem bogoslužnem obredu, prim. fen. Qadmīl božji sluga = Καδμῖλος = Ἑρμῆς)

1. iz neoporečnega zakona svobodno rojena poštena deklica oz. deček ali mladenič, in ker so smele pri bogoslužju sodelovati le take osebe, mlada žrtvena strežnica oz. mlad žrtveni strežnik, sluga (plemenitega rodu): Pac. ap. Varr., Varr. idr. slovničarji, Romani pueros et puellas nobiles camillos et camillas appellant, flaminicarum et flaminum praeministros Macr.

2. mlad nasploh: Poeta ap. Q. — Kot nom. propr.
a) Camillus -ī, m Kamil, priimek rodu Furijev. Poseb. M. Furius Camillus Mark Furij Kamil, ki je l. 395 kot diktator osvojil mesto Veje in rešil Rim pred vpadi Galcev: Ci., L.; od tod pl. Camilli Ci., V., H. možje, kakršen je bil Kamil, Kamili; pren.: alter Camillus Cl. ali novus Camillus L. = rešitelj domovine.
b) Camilla in v star. obl. Casmilla -ae, f Ka(s)mila, hči volskovskega kralja Metaba, ki je zrasla v sveti Dianini službi; kot Turnova tovarišica je padla v boju z Enejem: V.

caminetto m

1. pomanjš. od ➞ camino kaminček

2. kamin:
sedere accanto al caminetto sedeti pri kaminu

3. alpin. kaminček

camisa ženski spol srajca; kačji lev; omet

camisa de día, camisa de vestir gornja srajca
camisa dominguera nedeljska srajca
camisa de fuerza prisilni jopič
camisa interior spodnja srajca
camisa de noche, camisa de dormir spalna srajca
dar hasta la camisa do zadnjega vse dati
no llegarle a uno la camisa al cuerpo hud strah doživeti
meterse en camisa de once varas spustiti se v zapleten posel
en camisa v srajci; brez dote
en cuerpo de camisa v sami srajci
en mangas de camisa z zavihanimi rokavi
¿estás en tu camisa? si pri pameti?
camisas negras črnosrajčniki, fašisti

campiña ženski spol ravno zemljišče; orna zemlja; pokrajina; okolica

cerrarse de campiña trdovratno vztrajati pri sklepu

campus¹ -ī, m (prim. gr. καμπή ovinek, κάμπτω krivim, od tod lat. campa, campē, campsāre; campus prvotno upognjen svet, nižava)

1. raván, plan, planjava, poljana, polje: spatia camporum vestitusque montium Ci., colles et campi Lucr., redeunt iam gramina campis H.; od tod travnik: campus herbidus aquosusque L., c. viridis V.; žitno polje: opimi atque uberes campi Ci., campi torridi siccitate L., campi quod rex habet ipse (= τέμενος) V.; od tod met. poljščina: Stat. (Thebais V, 528); bojno polje, bojišče: Iuv., Veg., nunquam in campo sui fecit potestatem N., neu struere auderent aciem neu credere campo V.; stari loc. campī: tantum campi iacet V. leži kar na planem. Kot nom. propr. Māgnī Campī (campī) Velike poljane, pokrajina pri Utiki: L. Macrī Campī (campī) ali Campī (campī) Macrī (macrī = μακροί ) Dolge poljane, ravnica v Cisalpinski Galiji: Varr., L., Col.

2. pren. ravnina, ravno površje, planjava: campi laeti aëris V. prostrane zračne planjave; morska gladina: campi caerulei Pl., caelum ac terram camposque liquentes V., campos salis aere sacabant V. gladino slane vode, campi (saxi) V. gladko površje skale (ki se prikaže nad morsko gladino); pren.: feratur eloquentia non semitis, sed campis Q. po ravnih tleh.

3. occ. postajališče, shajališče, javni trg (v Rimu) za javne shode. V Rimu je bilo več takih trgov: locus in campo Esquilino Ci., campus sceleratus L.; najimenitnejši je bil campus Martius, tudi samo Campus Marsovo polje, raven prostor ob Tiberi, ki je sprva pripadal Tarkvinijcem, po njihovem pregonu l. 510 pa je postal državna posest, posvečena bogu Marsu. Tukaj je bilo zbirališče za volilne zbore (comitia centuriata), volišče: comitiis proximis me in Campo interficere voluisti Ci., hic descendet in Campum petitor H.; od tod met. volilni zbor, volitev: Val. Max., Lucan., fors domina Campi Ci.; pesn.: Campus aget gemitus V. ljudstvo na Marsovem polju. Tu je bilo tudi glavno igrišče in vežbališče za rim. mladež: Plin., Q., in campo exercere Ci., campi doctor Lamp., Veg. vaditelj vojakov, non in Campo, non in conviviis versatus est Ci., gaudet equis canibusque et aprici gramine campi H., luserat in campo H.

4. pren. prostor za vsakršno delovanje, prizorišče, torišče, delovišče: Plin. iun., magnus est in re publica campus Ci., me ex hoc campo aequitatis ad istas verborum angustias revocas Ci., hinc rhetorum campus de Marathone Ci. pogosto reklo govornikov.

candela f

1. sveča:
accendere una candela prižgati svečo
accendere una candela a qcn. pren. biti komu brezmejno hvaležen
leggere a lume di candela brati pri sveči
struggersi come una candela hujšati (zaradi bolezni ipd.)
ridurre qcn. alla candela pren. spraviti koga na beraško palico
non valere la candela pren. ne izplačati se
il gioco non vale la candela stvar se ne izplača
essere alla candela pren. bližati se smrti
tenere a qcn. la candela pren. držati komu svečo
avere la candela al naso imeti svečke pod nosom

2. fiz. candela

3. avto svečka

4. šport
a candela navpično:
calciare a candela žogo brcniti navpično

Candēlifera -ae, f (candēla in ferre) Svečonosnica, Rojenica, Kandelifera, porodna boginja (ker so pri porodu prižgali svečo): Tert.

candētum -ī, n (iz kelt. kand sto) pri Galcih površina 100 kvadratnih čevljev pri mestnih in 150 pri vaških zemljiščih: Col.

candil moški spol svetilka, slepilna svetilka za ribolov

ni buscado con un candil zelo dobrodošel, kot z neba padel
pescar al candil ribariti pri nočni luči; v kalnem ribariti
candiles pl razrastki pri jelenovem rogovju
sombrero de tres candiles triogelno pokrivalo
adóbame esos candiles s tem plahtajte koga drugega

canny [kǽni] pridevnik (cannily prislov)
škotsko previden, varčen, oprezen; zvit; zanesljiv; počasen, udoben; dober; miren

canny wife babica, pomočnica pri porodu
canny moment trenutek poroda

canō -ere, cecinī, cantātum (prvotno cantum) (prim. umbr. kanetu = lat. canito, procanurent = lat. praecinuerint, gr. κανάζω donim, καναχή donenje, hrumenje)

I. intr.

1. (o človeškem glasu) peti, prepevati: Pr., Plin. idr., canere voce Ci., Gell., si absurde canat is, qui se haberi velit musicum Ci., ad tibicinem (tibiam) canere Ci. peti ob spremljavi piščali, non canere surdis V., movit Amphion lapides canendo H., lunam deducere canendo O., simplex canendi ratio Q.; ret. pojoč govoriti: inclinata ululantique voce more Asiatico canere Ci.

2. (o živalih) peti: gallina cecinit Ter. je zakokodakala, victores galli canere solent Ci. kikirikajo, canit corvus Ci. kroka, (noctua) canit per umbras V. skovika, merula canit aestate Plin.

3. (o glasbi in glasbilih) glasiti se, zveneti, doneti, razlegati se, igrati: tubae utrimque canunt Pl., tuba cornuaque cecinerunt L., ubi quartae vigiliae signum cecinisset L., classicum canit C., L. trobi se za napad, cum in eius conviviis symphonia caneret Ci., silvae canunt avibus Lucr.; met. (o ljudeh) z abl. instrumenti igrati, trobiti na kaj: canere voce vel fidibus Ci. peti ali brenkati, c. harundine O., iunctis harundinibus O. na pastirsko piščal piskati, tibiā Q., citharā T.

II. trans.

1. (o ljudeh) peti, prepevati: versūs Enn. ap. Ci., Varr., Gell., carmen Ci., Cu., Q., Suet., sacra (= hymnos) V., ad certos verba canenda modos O., „io“, magna voce, „triumphe“ canet O., Tib., canet indoctum, sed dulce bibenti H. neizurjeno, toda prijetno; preg.: cantilenam eandem canere Ter. kar naprej eno in isto trobiti; occ.
a) opevati, v pesmi slaviti, proslavljati, poveličevati: ad tibiam clarorum virorum laudes (slavna dejanja) atque virtutes Ci., suas et imperatoris laudes L., laudem victorum Ph., reges et proelia V., arma virumque cano V., regum facta c. H., seu deos regesve canit (Pindarus) H., cecini Gigantes O., c. maxima bella et clarissimos duces Q., amicitiam suam et Metrodori grata commemoratione Sen. ph.
b) s proleptičnim obj. peti, pesniti, zložiti (zlagati): Ascraeum carmen V., neniam Suet.; od tod
c) prerokovati, naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), napoved(ov)ati (o preročiščih, ki so svoje prerokbe naznanjala v verzih): ut haec, quae nunc fiunt, canere di immortales viderentur Ci., Cicero... etiam (ea), quae nunc fiunt, cecinit ut vates N., haec deinde canit divino ex ore sacerdos V., c. obscura H., Sabella quod (fatum) puero cecinit divinā motā anus urnā H., ut caneret fera Nereus fata H., c. ambages horrendas, prodigium V., fata abdita senis pedibus Tib., eventūs Tib., oracula tristia, omina, fatum, arcanum ferale Lucan., responsa Sil.; preg.: vana surdis auribus c. L. = bob ob steno metati; z ACI: te mihi mater, veridica interpres deûm, aucturum caelestium numerum cecinit L., hoc Latio restare canunt V., et feminae in furorum turbatae adesse exitium canebant T.; abs.: nobilis ut grandi cecinit Centaurus alumno H.; o učiteljih (filozofih) oznanjati, podajati: quae diu latuere, canam O.; iron.: praecepta canam H.; (o Fami) raztrobiti, razglasiti (razglašati): Fama facta atque infecta canens V., Fama digna atque indigna canit Val. Fl.

2. (o živalih) peti, tudi naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati, javiti: veterem in limo ranae cecinere querelam V. (posnemajoč Aristofanov βρεκεκεκέξ) so žalostno kvakale; z ACI: anser Gallos adesse canebat V., nec ei cornix canere potuit recte eum facere, quod... Ci. nobena vrana ga ni mogla poučiti.

3.
a) na kako glasbilo igrati, (za)trobiti (poseb. voj.): bellicum c. Ci., L. na boj zatrobiti, classicum cani iubet C., signa canere S., L. (s trobento) znamenje za napad dati; receptui c. Auct. b. Afr., T., Caesar receptui cani iussit C., (Hasdrubal) receptui propere cecinit L., receptui canit L. trobi se za umik; pren.: Q., receptui canente senatu Ci.; omnia intus canere Ci. vse na notranjo struno igrati, od tod preg.: hoc carmen hic tribunus plebis non vobis, sed sibi intus canit Ci. pri teh izjavah ne misli... na vas, ampak le na svoj prid; pesn.: canere receptūs (= receptui) O., tuba canit ludos V. daje znamenje za igre.
b) (o stvareh) skladno (ubrano, blagoglasno) zveneti, glasiti se: Q. (I, 10, 24).

Opomba: Gen. pl. pt. pr. canentum: Lucr. Nenavaden pt. fut. canitūrus: Vulg.

canonique [kanɔnik] adjectif kánonski; normativen

âge masculin canonique starost 40 let (minimum za služabnico pri duhovniku)
(familier) être d'un âge canonique biti že v zrelih, častitljivih letih

Cantharolethrus -ī, m (Κανϑαρόλεϑρος „Smrt hroščev“) Kantaroleter, kraj pri Olintu: Plin.

cantharus -ī, m (gr. κάνϑαρος)

1. velika posoda za pijače z ročajema po višini, ročka, vrč, dukelj: Val. Max., Iuv., Macr., Arn., cantharis bibere Pl., pendebat cantharus ansā V., vile potabis modicis Sabinum cantharis H.; od tod vrču podoben nastavek pri vodovodni cevi, izlivalec, lijak: Paul. (Dig.).

2. dukelj, neko plovilo: Macr.

3. dukelj, morska riba: O., Col., Plin.

4. črna maroga pod jezikom egipt. bika Apisa: Plin.