Franja

cēnula -ae, f (demin. cēna) kosilce, obedek: Varr. ap. Non., Q. idr., hesterna Ci., cenulas facere Ci. ep. nekaj gostov pri sebi imeti.

Cēphīsos (Cēphīsus) -ī, m (Κηφισός) Kefiz

1. beotska reka, ki se izliva v Kopajsko jezero: O., Lucan., Plin.; kot rečni bog Narcisov oče: O., Stat. Od tod adj. Cēphīsius 3 (Κηφίσιος) Kefizov, subst. Cēphīsius -iī, m Kefizid = Narcissus: O.; Cēphīsis -idis, f (Κηφισίς) Kefizova, kefiška: undae O.

2. atiška reka zahodno od Aten, pri Munihiji izlivajoča se v Saronski zaliv: O. Od tod adj. Cēphīsias -adis, f (Κηφισιάς) kefiška: ora O. = munihijska, kjer je prebival Prokrust.

cepin samostalnik
1. alpinizem (pripomoček pri plezanju) ▸ jégcsákány
2. gozdarstvo (gozdarsko orodje) ▸ csákány

cepivo samostalnik
1. (snov za zaščito proti bolezni) ▸ oltóanyag, vakcinaPrvi odmerek cepiva je treba dati dojenčkom, ko so stari od 6 do 15 tednov. ▸ A vakcina első adagját a csecsemőknek 6 és 15 hetes koruk között kell beadni.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča uporabo cepiv proti koleri, skupaj z drugimi ukrepi, pri posameznikih z visokim tveganjem za okužbo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet a fertőzés magas kockázatának kitett személyek esetében más intézkedésekkel együtt a kolera elleni védőoltás alkalmazását ajánlja.
Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ A vakcina a nem beoltott gyermekek megbetegedését is megelőzheti azáltal, hogy csökkenti az aktívan fertőzött gyermekek számát.
Iznajdba široko učinkujočega cepiva je zato malo verjetna. ▸ Egy széles körben hatékony vakcina feltalálása ezért valószínűtlen.
Prva pošiljka naročenega cepiva proti gripi je večinoma pošla v trenutku. ▸ A influenza elleni vakcina első megrendelt szállítmánya többnyire azonnal elfogyott.
Pri 12 mesecih prejme namreč otrok prvi odmerek cepiva, naslednjega pa pred vstopom v šolo. ▸ A gyermek ugyanis 12 hónapos korában kapja meg az első adag oltóanyagot, a következőt pedig az iskola elkezdése előtt.
Povezane iztočnice: peroralno cepivo

2. sirarstvo (o snovi pri izdelavi sira) ▸ oltó, oltóanyag, oltókultúra

cepn|iti [ê] (-em) purzeln; hinfallen; hinklatschen; ne narediti: durchfallen (pri izpitu/maturi im Examen/Abitur; pri šoferskem izpitu bei der Fahrprüfung; iz matematike bei der Mathe)

cēra -ae, f (gr. κηρός)

1. vosek: Varr. fr., Vitr., Col., Plin. idr., flavam modo pollice ceram mollibat O., ceras excudunt apes V. grade voščene celice, Persae mortuos cerā circumlitos condunt Ci., cerā circumfundere N. z voskom maziliti, fingere e cera Ci. delati podobe iz voska, cerata tabella cerā legitimā Ci. z... voskom prevlečena; vosek za zamaševanje: pices et pingues unguine cerae V., spoliata tegmine cerae rima patet O., aures occludere ceris Amm.

2. met.
a) voščena podoba, voščeno doprsje prednikov v atriju: dispositae per atria cerae O., exornent undique cerae atria Iuv.; prim.: cera illa (imaginarum) S.; kot voščeni kipec pri čaranju: haec ut cera liquescit V.
b) voščena pisalna plošča, voščena tablica: ex illis tabulis cerave recitare L., codicis extrema cera Ci. zadnja stran, quid prima secundo cera velit versu H. kaj stoji v drugi vrsti na prvi strani (namreč ime glavnega dediča), Caerite cerā digni H. (gl. Caere), primae duae cerae Suet. prvi dve strani, cerae ultimae Mart. oporoka. Rimljani so pisali na lesene, z voskom prevlečene tablice in v to voščeno plast začrtavali črke s kovinskim pisalom (stilus).
c) belo lepotilo: Pl., inducta candorem quaerere cera O. (prim. cērūssa).
č) voščeni pečat: cedo ceram et linum Pl., expressa in cera ex anulo imago alicuius Pl., in illo testimonio ceram esse Ci.

ceraunius 3 (gr. κεραύνιος) h gromu (blisku) spadajoč, gromov, bliskov, od tod

1. rdečkast
a) cer. gemma neki dragulj, neke vrste mačje oko: Plin., Lamp. = subst. ceraunium -iī, n: Cl., M. ali ceraunus -ī, m: Prud., M.
b) cer. vitis: Plin.
c) ceraunia -ae, f rožičevec: Plin.

2. nom. propr.
a) Cerauniī montēs: Mel., Plin., Suet., Fl., pogosteje, zlasti pesn., le subst. Ceraunia -ōrum, n (sc. saxa ali promunturia, Κεραύνικ ὄρη): V., Pr., O., Fl., idr. Keravensko gorovje, pravzaprav Gromovne ali Bliskove višave na epirskem obrežju, tako imenovane zaradi pogostih viharjev in neviht (prim. Acroceraunia pri Acroceraunium).
b) Ceraunius (mōns): Plin., M. ali montēs Ceraunī: Mel., Plin. Keravensko pogorje, severovzhodni del Kavkaza, tudi cel Kavkaz.
c) Ceraunius saltus Keravensko gozdnato pogorje v Libiji: Mel.

cerbère [sɛrbɛr] masculin, figuré strog stražar, vratar

(myth) Cerbère Cerberus, pes stražar pri vhodu v podzemlje

Cerberus (Cerberos) -ī, m (Κέρβερος) Kerber, triglavi (pri H. stoglavi, centiceps) pes, ki straži ob vhodu v podzemlje: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj. Cerbereus 3 Kerberov: os O., facies canum Cerbereae Lucr. peklenski psi, portae Stat. vrata v podzemlje.

cerca blizu, v bližini; okoli

de(sde) cerca v bližini, iz bližine
anda cerca de rendirse zrušil se bo od utrujenosti
situado lo más cerca najbliže ležeč
son cerca de las dos približno dve je ura
embajador cerca de la corte de España poslanik na španskem dvoru
cerca de pri, zraven, ob; približno
cerca de aquí, por aquí cerca tu v bližini
cerca de mí pri meni

cercle [sɛrkl] masculin krog; obod; obroč; krožek, klub, družba; področje, območje

en cercles v sodu (o vinu)
cercle administratif, des affaires upravno, poslovno področje
cercle circonscrit, inscrit očrtani, učrtani krog
cercle de l'existence življenjski krog
cercle littéraire literarni krožek
cercle de lecture bralni krožek
cercle magique ris
cercle militaire oficirski kazino
cercle polaire polarni krog
cercle de tonneau obroč pri sodu
cercle tropique (géographie) povratnik
cercle vicieux začarani, blodni krog; položaj brez izhoda
faire, former (un) cercle autour de zgrniti se okrog
fonder un cercle ustanoviti krožek

cēroferārius -iī, m (cēra in ferre) svéčar, strežnik pri kršč. bogoslužju: Isid.

cerradura ženski spol zapiralo; ključavnica

cerradura de golpe zaskočna ključavnica
el ojo de la cerradura luknja pri ključavnici
cerradura de secreto, cerradura de combinación tajna ključavnica

cerveau [sɛrvo] masculin možgani; figuré glava, um, razum, duh; središče

cerveau brûlé (familier) prenapet, ekstravaganten človek
cerveau creux tuhtavec
cerveau électronique elektronski možgani
rhume masculin de cerveau nahod
transport masculin au cerveau možganska kap
c'est un cerveau to je zelo inteligenten človek
avoir le cerveau troublé, dérangé, fêlé, timbré, brouillé (familier) ne biti čisto pri pravi (pameti)
bourrer de mensonges le cerveau de quelqu'un komu laži v glavo tlačiti
se creuser le cerveau (figuré) glavo si beliti
se fatiguer, se pressurer le cerveau napenjati si možgane
le vin monte au cerveau vino gre v glavo

cesarsko veličanstvo stalna zveza
kot nagovor (pri naslavljanju) ▸ császár őfőméltósága, császári felség

cesarstvo samostalnik
1. (dežela, kjer vlada cesar) ▸ császárságPovezane iztočnice: Nikejsko cesarstvo, Zahodno rimsko cesarstvo, Avstro-Ogrsko cesarstvo, Sveto rimsko cesarstvo, Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti, Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, Nemško cesarstvo

2. v zgodovinskem kontekstu (imperij) ▸ birodalomPovezane iztočnice: Osmansko cesarstvo, Mongolsko cesarstvo, Otomansko cesarstvo

3. (velika organizacija) ▸ birodalomPriljubljena televizijska voditeljica je naredila korak naprej pri širjenju svojega poslovnega cesarstva. ▸ A népszerű televíziós műsorvezető tett egy lépést üzleti birodalma növelése felé.Italijanski modni oblikovalec je v intervjuju povedal, da je pripravljen prodati svoje modno cesarstvo. ▸ Az olasz divattervező az interjúban elmondta, hogy kész eladni divatbirodalmát.

4. (območje prevlade) ▸ birodalom

cestros¹ -ī, m (gr. κέστρος) vžigalo pri enkavstičnem slikanju: Plin.

cēterus (caeterus) 3, sg. le pri abstr. in zbornih imenih, sicer pl. cēterī (caeterī) -ae -a drugi, (pre)ostali (vselej kot naspr. k posebno poudarjenemu delu celote). V sg.: Ca., Pl., Val. Max., Suet., mihi pro cetera eius audacia ne hoc quidem mirandum videtur Ci. argentum ceterum purum..., duo pocula cum emblemate Ci., cetera Graecia N. preostali del Grčije, imperatori ceteroque exercitui L., ceterum exercitum, c. multitudo S., classis, praeda, c. populus L., c. turba H., aetas O., pars, silva V.; de cetero = sicer, drugače: Ci., Plin. = za naprej, v bodoče: Cu.; in ceterum za prihodnost: Sen. ph. V pl.: inter Siciliam ceterasque provincias hoc interest Ci., Haeduos ceterosque amicos populi Romani defenderet C. Pogosto subst.: et tu et ceteri, qui defugiunt Ci., vina ceteraque, quae in Asia comparantur Ci. vino in vse drugo; ad cetera za drugo, sicer: L. Na koncu naštevanja ali asindeton: videmus Athenis Rhodios, Lacedaemonios, ceteros ascribi Ci., ali sindeton: naves, nautas, pecuniam ceteraque Ci.; poseb. neutr. pl.: cetera ali et cetera = itd. (in tako dalje): vnde vi detrvsvs est, ceteraō ex formulā Ci., illud Scipionis...: agas asellum et cetera Ci. — Kot adv.

1. cēterum (adv. acc. neutr. sg.) kar se drugega tiče, sicer pa, za drugo, drugače, sicer: per luxum et ignaviam aetatem agunt, ceterum ingenium incultum atque socordiā torpescere sinunt S., quarum (viarum) brevior per loca deserta,... ceterum dierum erat fere decem N., foedera alia aliis legibus, ceterum omnia eodem modo fiunt L.; pogosto le prehodna členica = sicer, poleg tega, toda, vendar: qui vostram amicitiam diligenter colerent, eos multum labore suscipere, ceterum ex omnibus maxime tutos esse S., id bellum serius fuit, ceterum prope libertas amissa est L., bellum nondum erat, ceterum belli causa certamina serebantur L. Pesn. v istih pomenih adv. acc. pl. cētera = gr. τἆλλα, τὰ λοιπά: multum dissimiles, at cetera paene gemelli H., cetera Graius V.; tudi z glag.: cetera parce! V., ceu cetera nusquam bella forent V. sicer nikjer drugje; včasih tudi v prozi: vir cetera egragius L. sicer.

2. ceterō (abl. neutr. sg.) sicer pa, sicer (tudi o času): Plin.

cētus -ī, m (gr. τὸ κῆτος)

1. vsaka velika morska žival, morska pošast = kit, morski pes, pliskavka, tun, morska jegulja: Pl., Varr ap. Non., Cels., Plin.; sg. v gr. obl. cetos, n le pri Plin., pogosteje pl. cētē, n (= κήτη, kontr. iz κήτεα): Plin., Sil., Stat., immania cete V.

2. pren. Kit, ozvezdje na južnem nebu: arieti et piscibus cetus est subiectus Vitr.

cēveō -ēre

1. pri spolnem odnosu gibati, vrteti zadnjico (o moškem, prim. crīsō): Pl. ap. Non., Mart., Iuv.

2. pren. (kakor pes) vrtorepiti, dobrikati se, prilizovati se: Pers.