díhati respirer; expirer, inspirer, souffler; vivre; prospérer; se répandre
težko dihati respirer difficilement (ali avec difficulté)
dihati skozi nos, usta respirer par le nez, par la bouche
Zadetki iskanja
- díhati (-am) | díhniti (-em) imperf., perf.
1. respirare:
dihati s pljuči, s škrgami respirare coi polmoni, con le branchie
dihati skozi nos, usta respirare col naso, con la bocca
težko dihati respirare a fatica
globoko, sunkovito dihati respirare profondamente, affannosamente
dihati kot kovaški meh ansimare, soffiare come un mantice
2. (izdihavati, izdihniti) espirare
3. (vdihavati, vdihniti) inspirare
4. (pihljati, zapihljati) spirare
5. (živeti, dobro se počutiti) respirare
6. pren. (živeti, uspevati) respirare:
težke razmere mu ne dajo dihati le difficili condizioni materiali non lo lasciano respirare - dihljáj souffle moški spol
biti v zadnjih dihljajih rendre (ali exhaler) le dernier soupir, être à l'agonie
do zadnjega diha jusqu'au dernier souffle (ali soupir) - dijaški pridevnik
(o dijakih) ▸ diák, tanuló, tanulóidijaška leta ▸ diákévekdijaška skupnost ▸ tanulói közösségdijaška organizacija ▸ diákszervezetdijaški parlament ▸ diákparlamentNa dijaška leta imam lepe spomine, čeprav sem morala z veliko učenja nadoknaditi izostanek od pouka. ▸ Kellemes emlékeim vannak a diákévekről, bár sok tanulással kellett pótolnom az órákról való távollétemet.
Dijaške mesečne vozovnice veljajo le med šolskim letom, ne veljajo pa v času, ko imajo dijaki srednjih šol počitnice ter ob sobotah in nedeljah. ▸ A diákbérletek csak tanév közben érvényesek, de nem érvényesek, amikor a középiskolásoknak vakációja van, valamint szombaton és vasárnap.
Povezane iztočnice: dijaška izkaznica, dijaška vozovnica, dijaški dom, dijaški list - diktírati (-am) imperf., perf.
1. (narekovati) dettare
2. dettare, imporre, stabilire:
diktirati pogoje predaje dettare le condizioni della resa - dilater [dilate] verbe transitif, physique raztezati; (raz)širiti, povečati; figuré razveseliti (srce)
se dilater raztezati se, razširiti se, postati širok
la chaleur dilate le corps toplota razteza telo
les rails se dilatent au soleil tračnice se raztezajo v soncu
son cœur se dilate de joie srce se mu širi od veselja
avoir le cœur dilaté biti veselo razpoložen
se dilater les poumons globoko (za)dihati
se dilater la rate (figuré) od srca, zelo se smejati - dīlūceō -ēre čisto svetel biti; le pren. razjasnjevati se, pojasnjevati se: dilucere … fraus coepit, dilucere id quod erat coepit L.; z ACI: Gell.
- diluer [dilüe] verbe transitif razredčiti, raztopiti (v tekočini); figuré oslabiti
alcool masculin dilué razredčen alkohol
le sirop se dilue dans l'eau sirup se raztopi v vodi
diluer la peinture avec de l'huile de lin razredčiti barvo z lanenim oljem - diluviare v. intr. (pres. diluvio)
1. liti (dež)
2. pren. (obilno) padati; usuti se:
le sassate diluviavano usula se je toča kamenja - dìm (díma) m
1. fumo:
črn, gost, zadušljiv dim fumo nero, denso, soffocante
iz gorečega gozda so se valili oblaki dima dal bosco in fiamme venivano nuvole di fumo
2. hist. gabella del fumo, focatico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
morski dim foschia
pren. dim in pena fumo
pren. njegove obljube so prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, è uno che vende fumo
pren. iti v dim andare in fumo
potegniti nekaj dimov farsi una fumatina, tirare due boccate di fumo
obesiti meso v dim affumicare la carne
PREGOVORI:
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto - dimanche [dimɑ̃š] masculin nedelja
le dimanche ob nedeljah
(les) dimanches et jours de fête ob nedeljah in praznikih
dimanche gras, des Rameaux, de Quasimodo, de Pâques, de (la) Pentecôte pustna, cvetna, bela, velikonočna, binkoštna nedelja
du dimanche nedeljski; amaterski, diletantski
billet masculin bon dimanche (železniška) nedeljska, povratna vozovnica
chasseur masculin du dimanche nedeljski lovec
chauffeur masculin du dimanche (familier) nedeljski, slab šofer
peintre masculin du dimanche slikar amater (diletant)
s'habiller en dimanche nedeljsko, praznično se obleči
tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) ne hvali dneva pred nočjo - dimenare
A) v. tr. (pres. dimeno) gibati; premikati; mahati (s čim), stresati (zlasti dele telesa):
dimenare le braccia stresati, premikati roke
il cane dimena la coda pes maha z repom
dimenare un problema pren. pretresati problem
B) ➞ dimenarsi v. rifl. (pres. mi dimeno)
1. zvijati se, premetavati se
2. (darsi d'attorno) pren. prizadevati si, truditi se; otepati se - dimensione f
1. mat. dimenzija, obseg; fiz. veličina
2. mera, razsežnost, obseg, velikost (tudi pren.):
le tre dimensioni dei solidi tri razsežnosti trdnih teles
impianto di notevoli dimensioni velik objekt
3. pren. (prava) razsežnost, značilnost, vrednost:
la dimensione politica di un discorso politična razsežnost govora - dīmicātiō -ōnis, f (dīmicāre)
1. bojevanje, boj: Hirt., Auct. b. Alx., Suet., Front. idr., d. proelii (v bitki) Ci. ep., pugna parvā dimicatione commissa Ci., superiorum dimicationum fructum in eo die docet consistere C., d. cum aliquo, adversus aliquem Plin.; s subjektnim gen.: haec duorum … populorum d. L.; z objektnim gen. (za kaj): d. universae rei L. = d. universa L. odločilni boj za vse.
2. pren. boj, borba, otepanje: numquam me in tantas dimicationes obiecissem (bi se ne bil spustil) Ci., omni non modo contentione, sed etiam dimicatione elaborare Ci. ep. ne le naporno delati, ampak tudi boriti se, cum dimicatio proposita sit L., cum praesentibus (testibus) ingens dimicatio est Q.; pogosto z objektnim gen. (za kaj): in … fortunae dimicatione Ci., in tanta dimicatione capitis, famae fortunarumque omnium Ci., vitae dimicationes Ci. - dīmidiō -āre -ātus (dīmidius) razpoloviti (razpolavljati): Eccl.; sicer le adj. pt. pf. dīmidiātus 3 razpolovljen, polovičen, pol (česa): vas vini Enn. fr., porcus Luc. fr., scyphus Varr. fr., dies Pl., luna Ca., mensis unus dimidiatusque Ci., partes versiculorum Ci., aper Suet., nox Amm., verba Eccl. pretrgane; (o osebah): homines defoderunt in terram dimidiatos Ca. fr. napol; šalj.: procellunt sese … in mensam dimidiati, dum appetunt Pl. s polovico telesa (z gornjim delom) nagnjeni nad mizo (pri jedi).
- dīmidius 3 (dis in medius) „po sredi razdeljen“, polovičen, pol (česa); klas. le v zvezi s subst. pars: d. pars Pl., Ci., C., Lucr., O. idr. polovica, dimidiae partes Ci.; z gen.: d. pars terrae Ci., terrarum Cu., exercitūs S.; pesn. in neklas. tudi v zvezi z drugimi subst.: dimidium fere spatium N. skoraj polovica poti, dimidia altitudo, crassitudo Vitr., dimidia luna Vitr., O., Plin. polmesec, d. mensis Col., dimidium vectigal eius, quod regi pependissent L., d. pretium Plin., crus Iuv.; (o osebah): frater meus dimidius maior est quam totus (šalj.) Ci. ep. Macr., dimidius patrum, dimidius plebis L. ki spada pol k patricijem, pol k plebejcem. — Od tod subst.
a) (redko) dīmidia -ae, f (sc. pars) polovica, pol: latitudinis Vitr., ad dimidias decoquere Plin. napol.
b) (pogosteje) dīmidium -iī, n polovica, pol: etiam dimidium censes? Pl., det in publicum dimidium Pl., mille minus quam dimidium Ca. fr., ne minus dimidium ad Trebonium perveniret Ci. ep. manj kot polovica; z gen.: d. dotis Afr. fr., horaī Lucr. fr., pecuniae Ci., animae d. meae H., d. tributi, militum L.; pogosto v abl. mensurae: Pl., Col., Q., Iuv., dimidio carius, plus, pluris Ci., d. minor C., d. maior exercitus Cu. Preg.: dimidium facti, qui coepit, habet H. (prim. ἀρχὴ δέ τοι ἥμισυ παντός) = dimidium facti est coepisse Aus. - diminuer [-nüe] verbe transitif (z)manjšati; zožiti; skrajšati, prikrajšati, oškodovati; zmanjšati komu plačo; ponižati (koga); commerce znižati; omejiti (izdatke); spustiti (zanke); verbe intransitif zmanjšati se, postati manjši, slabotnejši, cenejši; pojemati, upadati, popuščati, pešati
diminuer les prix, les frais, la vitesse, un salarié znižati cene, zmanjšati stroške, hitrost, plačo delojemalcu
diminuer de prix poceniti se
la demande diminue (commerce) povpraševanje pojema
la chaleur a diminué vročina je popustila
les jours diminuent en automne dnevi postajajo krajši v jeseni
le charbon a diminué zaloge premoga so se zmanjšale; premog se je pocenil
aller en diminuant bolj in bolj, vse bolj se manjšati - dimissione f odstop, odpoved, ostavka, demisija:
dare, presentare, rassegnare le dimissioni dati odpoved
dimissioni del governo odstop vlade - *dīmissus -uī, m (dīmmittere) razpošiljanje, le dat. (neizpričano) pri Char.
- dīmittō -ere -mīsī -missum (dis in mittere)
I.
1. razposlati (razpošiljati): Suet., pueros circum amicos Ci., praefectos tribunosque militum … in finitimas civitates … dimissit, barbari nuntios in omnes partes dimiserunt, speculatoribus in omnes partes dimissis, dimissis circum municipia litteris, litteris per omnes provincias civitatesque dimissis C., litteras passim in alias urbes d. L., per litora certos dimittam V., ex omni dimissis parte flagellis O. od vseh strani razprši lovke, dimissi nuntiant Cu., librum per totam Italiam d. Plin. iun.; brez obj. v acc.: Caesar … magno coacto numero ex finitimis civitatibus in omnes partes dimisit C., dimisit enim circum omnes propinquas provincias C., quia per provincias dimiserunt censores (nom.) L.; pren.: dimissis manibus fugere domum Pl. ali dimissis manibus odos in caelum volat Pl. „z naprej iztegnjenimi rokami“ = kar najhitreje, aciem (sc. oculorum) in omnes partes d. O. na vse strani pogledovati, ignotas animum dimittit in artes O. usmeri pozornost na …
2. razpustiti: concilium, senatum Ci., coetu vestro dimisso Ci.; met. (do)končati: convivium, ludos L.
3. (z živimi obj.) najprej voj. odpustiti (odpuščati), odsloviti (odslavljati): exercitum Ci. idr., milites C., legionem, nautas Ci., remigibus militibusque dimissis Ci.; potem tudi v drugih primerih
a) odpustiti (odpuščati), izpustiti (izpuščati), iz rok (od sebe) pustiti (puščati), odposlati (odpošiljati), odpraviti (odpravljati): aliquem sine supplicio Ci., ne prius legatos dimitterent, quam … N., d. hostem ex manibus C., aliquem ex custodia, e carcere Iust., filium a se non dimittebat Ci. ep., quo factum est, ut Sulla nusquam eum ab se dimitteret N., d. milites in oppidum C., Rhodios domum L., equos konje odpraviti (da bi se bojeval kot pešec): V., T., ali konje v beg pognati (da bi naprej bežal peš): C.; ab armis dimittitur Iust. da se prepričati, da položi orožje; z dvojnim acc.: d. regem spoliatum Ci., neminem nisi victum N., nikomur ne dati, nepremaganemu pete odnesti, aliquem saucium N., aliquem incolumem C., aliquem inviolatum Vell., aliquem impunitum S., aliquem incastigatum H., aliquem tutum Suet.; (o stvarnih subj.): dolor, febris eum dimittit Cels. ga zapušča, popušča.
b) (oblastnika) odpustiti, odsloviti, odstaviti: Lamp., legatos (podpoveljnike) cum ignominia Suet., eum … ut cupidum iudicandi dimisit Suet.
c) (učence) odpustiti (odpuščati): Ci. (De orat. I, 28, 126), scholam Suet. vso šolo.
č) o možu (žensko, poseb. zakonsko ženo) (od)pustiti, odsloviti, zavreči, ločiti se od nje: concubinam Pl., uxorem, aliquam e matrimonio Suet., aliquam divortio, repudio Iust.
d) drž.pr. in jur. α) (upniku) zadostiti, plačati, zadovoljiti ga: creditorem Plin. iun., Icti.; pren.: venter non molestus est creditor; facile dimittitur Sen. ph. β) komu dolg odpustiti: aliquem Cu., debitorem Icti. γ) zločincu kazen odpustiti, brez kazni (s)pustiti, osvoboditi ga: aliquem Cu., Suet., Eutr., ad bestias damnatos Icti δ) pustiti koga iz svoje oblasti: filium potestate Icti., personas e iure suo Icti.
— II. pren.
1.
a) z acc. personae α) pri (na) miru pustiti koga: quare istos (pristaše te šole) sine ulla contumelia dimittamus Ci., quod fortuna me a turpissima suspicione dimiserat Petr. me je bila oprostila suma. β) se dimittere Sen. rh. oprostiti se (dela), privoščiti si oddih.
b) z acc. rei: qui fortes animas laudibus in longum dimittitis aevum Lucan.; v pass.: illa tamquam dimissa discedit Q.
2. z acc. rei
a) kaj popustiti, vnemar pustiti, odložiti, odvreči, odmetati, spustiti (da pade): ex metu signa dimiserunt C., nec eum (= eius, sc. Demosthenis orationes) dimittis e manibus Ci. in ga ne spustiš iz rok, d. arma Sen. ph., thesauros, chlamydem Cu., cibum Ph. (o krokarju); (o stvarnih subj.) izgubiti (izgubljati): arbor folia dimittit Plin., granum d. Plin. (o pšenici).
b) kaj pustiti, opustiti (opuščati), ukiniti, odpraviti, odstraniti, čemu odreči se, odpovedati se, od česa odstopiti: multum de cupiditate Ci., illas fortunas morte Ci., praedam (fortunam) ex manibus C., victoriam, oppida, ripas C., provinciam L., tempus Ci. ali occasionem C., N. ali opportunitatem Cu. izpustiti, zamuditi, tempus pugnandi C., quaestionem Ci., oppugnationem C., consilium C., spem Ci. odreči se, libertatem neque dimisi umquam neque dimittam Ci., d. vim suam, ius suum Ci., imperium (strahovlado) N., vitam alieno arbitrio N., fugam V., curam O., dimissā priore curā T. ko je bila … odstranjena, matrimonia Suet. razvez(ov)ati; z dat. commodi: iracundiam suam rei publicae C. državi na ljubo.
c) iz glave kaj izbiti si, kaj pozabiti, komu kaj iz spomina uide, iz glave izpade: d. oblito pectore cuncta, quae Cat., bilingues ex animo socios Sil., praeterita instantia futura pari oblivione T.; tudi le d. aliquid pozabiti: Q. (XI, 2, 9), Plin. iun. ep. (IX, 18, 2).
č) komu kaj odpustiti (odpuščati): his tributa T., peccata, delicta, debita nostra Eccl.
d) v kako stanje spraviti (spravljati): dimissa iam in discrimen dignitas L., fata in praeceps solitus dimittere Caesar Lucan. svojo srečo nevarnosti izpostavljati.
— III. kaj pustiti (puščati), zadaj pustiti: ternos pedes inter singulas vites Pall., partem favorum quintam Pall., caule dimisso Pal.; od tod: koga za dediča po smrti zapustiti, po oporoki zapustiti, komu kaj voliti: patrem matremve Cod. Th., usum fructum uxori Cod. Th., alicui legatum Icti., habuerat … facultates a multis dimissas gratiā patris Lamp.