Franja

abhorreō -ēre -uī

1. (o osebah) zgroziti (zgražati) se nad čim, imeti odpor do česa, mrziti kaj, izvržen biti, biti zoper kaj; abs.: Auct. b. Afr., omnes aspernabatur, omnes abhorrebant Ci.; z acc. (neklas.): Tit. ap. Non., Porph., cadaverum tabem, pumillos Suet.; pren.: quid ... tam abhorret hilaritudo? Pl.; z abl.; animus tanto facinore abhorrens Cu., non abhorrere spectaculorum oblectamentis T.; navadno z a(b): Ter., N., a pace C., ab optimo civitatis statu Ci., a ducenda uxore Ci., animus abhorret a scribendo Ci. ep. noče se mi pisati, retroque vulgus abhorret ab hac (philosophandi ratione) Lucr.; abhorrere s pristavkom animo (v srcu) Ci.; z inf.: Aug., Porph.

2. (o stvareh) ne skladati (zlagati, strinjati, ujemati) se, nič opraviti imeti s čim, nasprotovati čemu, razlikovati se od česa; abs.: mores abhorrent N. si niso podobni, z a(b): abhorret a fide L. neverjetno je, consilium abhorret a tuo scelere, hoc verbum abhorret a virtute, temeritas tanta, ut non procul abhorreat ab insania Ci., abhorrere ab oculorum auriumque approbatione Ci. spotikljiv biti očem ...; pozneje z abl.: haec abhorrent moribus nostris Cu., abhorrens peregrinis auribus carmen Cu., neque abhorret vero T. resnici je podobno, bržkone, nec abhorrebat moribus uxor Fl.; ali z dat.: tam pacatae profectioni abhorrens mos L.; tudi: orationes abhorrent inter se L. — Od tod pt. pr. abhorrēns -entis

1. sovražen, tuj: ego ipse non abhorrens a studio antiquitatis Ci., res non modo non abhorrens a consuetudine, sed usitata etiam Ci.

2. neprimeren, nedopusten, neumesten: carmen nunc abhorrens Cu., absurdae atque abhorrentes lacrimae L.

abietārius 3 (abiēs) ki se tiče jelovine, jelovega lesa: negotia P. F. lesarstvo; od tod subst. abietārius -iī, m mizar: Vulg.

abiugō -āre -āvī -ātum (ab in iugum; „od jarma ločiti“, od tod sploh) ločiti, odstraniti (odstranjevati): Pac. ap. Non.

abkehren²: sich abkehren von obrniti se proč od, odvrniti se od, figurativ obrniti (čemu, komu) hrbet

abknapsen: sich etwas abknapsen pritrgati si kaj (von od)

abkoppeln Fahrzeug: odpeti, figurativ ločiti (sich se), odcepiti se (von od)

ablaze [əbléiz] prislov & povedkovnik pridevnik
v plamenih, goreč, žareč, blesteč
figurativno razburjen, ves iz sebe (with zaradi)

to set ablaze zanetiti, vžgati
to be ablaze with anger biti ves iz sebe od jeze

ablenken odvračati, odvrniti (von od), (zerstreuen) zamotiti; (abbringen) speljati stran, v drugo smer, preusmerjati, preusmeriti, odbijati; Physik odklanjati, odkloniti; abgelenkt werden odklanjati se, odkloniti se

abliegen^*

1. (entfernt sein) biti oddaljen (von od), biti odročen

2. (ablagern) uležati se

3. eine Zeit: preležati

4. (abnützen) poležati

ablocken jemandem etwas izvabiti (komu kaj); ablocken von zvabiti stran od

abluō -ere -luī -lūtum (iz *ablavō; prim. lavō)

I.

1. oplakniti (oplakovati), umi(va)ti, oprati, prati, čistiti, očistiti: Ulixi pedes Ci., corpus aquā Cu., manūs undā, vulnera lymphis O.; kot moralno očiščevanje v bogoslužju: Plin., Iuv., ita iactantur fluctibus (parricidae), ut numquam abluantur Ci., me ... attrectare nefas, donec me flumine vivo abluero V. (prim. V., Aen. IX, 818); od tod occ. krstiti: Eccl., Cod. Th.

2. sp(i)rati, zmi(va)ti: maculas e veste Plin., squalorem sibi Cu., cruorem, lacrimas T. ali sudorem Val. Max. (o)brisati si; pesn.: sitis abluitur Lucr. se gasi, sibi (terra) abluit umbras Lucr.

3. pren. duševne madeže spirati, odpraviti (odpravljati), izbris(ov)ati: omnis perturbatio animi placatione abluatur Ci., ablue praeteriti periuria temporis, ... ablue praeteritā perfida verba die O., abl. maculam Plin. iun.

— II. (o vodah) odplaviti (odplavljati), splaviti (splavljati): pulvinos Varr. izpirati, terras Sen. ph.; (o rekah) torrens abluens villas Sen. ph.;

Opomba: Pt. fut. ablūtūrus: Aug., abluitūrus: Prud.

abnabeln prerezati popkovino; sich abnabeln von ločiti se od, osamosvojiti se od

abnūtīvus 3 (abnuere) odklonilen (odklanjalen), nikalen; od tod subst. abnūtīvum -ī, n odklon(itev): Dig.

abōminor -ārī -ātus sum

1. želeti si, da gre proč kako zlo znamenje, kako zlo ali sploh kakšna neugodnost, želeti, da bi kaj ne bilo zlo znamenje, da bi kaj (hudega) prešlo ali se odvrnilo od človeka, zaklinjati kaj, zavrniti (zavračati), od tod tudi ne želeti česa, imeti odpor do česa, mrzeti kaj (naspr. optare): quod nos maxime abominamur, vos autem ante omnia optaretis L., abominatus mentionem tam foedi facinoris L., abominari incendia Plin. iun.; kot vrinek: quod abominor O., Cu., Plin. iun. česar bog ne daj; z inf.: haec universa habere ... abominabitur Sen. ph.; abs.: Q., Suet., bene facitis, quod (da) abominamini L. — Pass. abōminandus 3 zasovražljiv: nomen L., infelicitas Q.; abōminātus 3 osovražen, mrzek, zoprn: semimares L., parentibus abominatus Hannibal H.

2. kaj hudega komu želeti, izbrati: crurum eius fragium Ap. — Od tod adv. pt. pr. abōminanter na mrzek (gnusen) način: Cod. Th.

abord [abɔr] masculin pristop, dohod, dovoz; približanje, prihod, pristanek, izkrcanje; figuré sprejem, zadržanje (do drugih ljudi); pluriel okolica, soseščina

d'abord sprva, najprej
au premier abord, de prime abord na prvi pogled; spočetka, od vsega začetka
les abords du palais sont bien laids soseščina palače je zelo grda
dès l'abord takoj
tout d'abord najpoprej
avoir l'abord sévère biti nepriljuden
être d'un abord facile (figuré) biti dostopen, priljuden

abortīvus 3 (abortus) k prezgodnemu porodu spadajoč: ovum Mart. zakrnelo jajce; od tod

1. prezgodaj rojen: Iuv., filius H.; pren.: prophetae Hier. krivi; subst. abortīvum -ī, n prezgodnji (nepravilen) porod: Plin., Vulg.

2. ki ima lastnost sredstva za prekinitev nosečnosti, abortiven: Plin.; subst. abortīvum -ī, n (sc. medicamentum) sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo: Iuv.

abrādō -ere -rāsī -rāsum

1. odškrbati, odpraskati, spraskati: Col.; (o)briti, odstriči, (o)striči: Sen. ph., Plin., caput et supercilia abrasa Ci.; odsekati, izseka(va)ti: radices Plin.; s plugom pri oranju odvzeti: aliquid ex meo Sen. ph.; pesn.: abrasae fauces Lucan. kosmato grlo.

2. pren. komu kaj od njegovega imetja odščipniti (odščipavati), odtrga(va)ti: unde aliquid abradi potest Ter., nihil se ab A. Caecina posse ... abradere Ci., destringi aliquid et abradi bonis Plin. iun.

Ābrahām -hae (tudi indecl.), m ali Ābrahāmus -ī, m in Ābrām, Ābrae, m Abraham: Eccl., Vulg. idr. pozni pisci. Od tod patronim Ābrahāmidēs -ae, m Abrahamov potomec: Eccl.; adj. Ābrāmeus 3 abrahamski, Abrahamov: Eccl.

abrasar vžgati, zanetiti, sežgati, požgati; izsušiti; zapraviti, razjeziti; osramotiti

la impaciencia me abrasa gorim od nestrpnosti; žgati, peči (sonce)
abrasarse vneti se, vžgati se, zgoreti
abrasarse de sed skoprneti od žeje
abrasarse vivo umirati od vročine

abri [abri] masculin zavetje, zavetišče, zaklonišče; bunker; militaire kritje; figuré zaščita, varstvo

sans abri brez strehe, brez zavetja
sans abri masculin brezdomec
à l'abri de zavarovan, varen pred
à l'abri d'un arbre pod drevesom, zaščiten od drevesa
à l'abri des chars, des gaz zavarovan, varen pred tanki, plini
à l'abri des vues varen pred pogledi, neviden
abri antiaérien, contre avions protiletalsko zaklonišče
abri bétonné betonski bunker
abri en montagne gorsko zavetišče
abri à l'épreuve des bombes pred bombami varno zaklonišče
abri de mitrailleuse strojnično gnezdo
abri contre le vent zaklonišče proti vetru
être à l'abri du besoin imeti sredstva za življenje
je suis à l'abri de pareilles erreurs take zmote pri meni niso možne
les papiers sont à l'abri papirji so na varnem
il est à l'abri de tout soupçon noben sum ne more pasti nanj
mettre à l'abri pod streho, na varno spraviti
se mettre à l'abri stopiti pod streho, militaire iti v kritje
se mettre à l'abri du feuillage stopiti v senco
se mettre à l'abri du vent zakloniti se pred vetrom