Franja

disqualify [diskwɔ́lifai] prehodni glagol (for)
onesposobiti, razglasiti za nesposobnega
ameriško razkrinkati
šport izključiti, diskvalificirati

dissalatore m kem. naprava za desalinizacijo

distaccare

A) v. tr. (pres. distacco)

1. odtrgati; oddeliti, oddeljevati; oddvojiti, oddvajati

2. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati

3. voj. detaširati; oddeliti; premestiti, premeščati; ekst. prestaviti:
distaccare un impiegato presso un altro ufficio premestiti uslužbenca v drugo pisarno

4. šport pridobiti si prednost pred nasprotniki, pustiti zasledovalce daleč za sabo

B) ➞ distaccarsi v. rifl. (pres. mi distacco)

1. ločiti, ločevati se; oddaljiti se

2. pren. odtujiti, odtujevati se

3. pren. (emergere) odlikovati se; izstopati, razlikovati se; biti nad:
distaccarsi dalla media izstopati od povprečja

distancer [distɑ̃se] verbe transitif, sport prehiteti, pustiti za seboj; prekositi, prekašati; sport diskvalificirati (un coureur, un cheval tekača, konja); postaviti, napraviti razdaljo med, oddaljiti, odmakniti

cet élève distance ses camarades ta učenec prekaša svoje tovariše
ce coureur distancera largement les autres concurrents ta tekač bo pustil druge tekmovalce precéj za seboj
se distancer de quelqu'un držati se v razdalji, distancirari se od koga, ne mu iti blizu
se laisser distancer (par un concurrent) pustiti se prehiteti (od sotekmeca, konkurenta)

distanziare v. tr. (pres. distanzio)

1. razmakniti, razmikati

2. šport imeti, pridobiti si prednost; pustiti, puščati za seboj:
distanziare gli inseguitori pustiti zasledovalce za seboj

3. pren. prekositi, prekašati:
distanziare tutti i concorrenti prekositi vse tekmece

4. distancirati

distress-gun [distrésgʌn] samostalnik
mornarica znak za nevarnost (topovski strel)

distress-rocket [distrésrɔkit] samostalnik
mornarica znak za nevarnost (raketa)

dišávnica ž
1. mirisna biljka: nabirati in sušiti -e
2. kutija za mirodije

diurétique [-retik] adjectif, médecine ki žene na vodo; masculin sredstvo za povečano izločanje urina

diurnus 3 (diū¹ kakor nocturnus: noctu)

1. dneven, podneven: stella Pl. danica, jutranjica, lumen Lucr., O., Sen. ph. ali lux Lucr. dnevna svetloba, currus O. sončni voz, horae V., tempus diurnum et nocturnum Ci., labores diurni nocturnique, metūs diurni nocturnique Ci., diurna nocturnaque itinera C., d. vestimentum Varr. fr., diurna nocturnaque munia T.; enalaga: nocturnum furem et diurnum interficere Ci., vos exemplaria Graeca nocturnā versate manu, versate diurnā H. jemljite v roke ponoči in podnevi, tako tudi: non cessavere poëtae nocturno certare mero, putere diurno H.

2. enodneven, za en dan, vsakdanji: opus Ci. ali actus Suet. dnevni opravek, cibus L. vsakdanji obrok, victus Suet. vsakdanja hrana, mercede diurna conductus H. na dnino, d. quaestus Cu. dnevni zaslužek, dnina, aetatis fata diurna suae O. le enega dne. — Subst.

1. diurnum -ī, n
a) (sc. frumentum) dnevni odmerek živeža, dnevni obrok: Sen. rh., Sen. ph., Suet., It.
b) (sc. commentariolum) dnevnik = dnevni zapisnik, ki ga je pisal suženj: Isid., longi relegit transversa diurni Iuv.

2. diurna -ōrum, n
a) = dies (pl.): noctibus, diurnis Cael. ponoči in podnevi.
b) dnevna poročila, dnevna kronika, državni časnik, sprva diurna acta, diurna populi Romani acta T., potem samo diurna: diurna populi Romani per provincias, per exercitus … leguntur T.
c) vsakdanje potrebščine: Arn.

dìvān-kabànica ž (it. gabbano) dolg, širok plašč, navadno za slovesne priložnosti

dividend-warrant [dívidendwɔrənt] samostalnik
trgovina nalog za izplačilo dividende

divinize [dívinaiz] prehodni glagol
obožavati; razglasiti za boga

division [divizjɔ̃] féminin deljenje; razdelitev; militaire divizija; typographie znak za delitev (besede); nesloga, needinost, razdor; črtica na merilni lestvici

par division ločeno
sans division ni discussion solidarno, enotno, soglasno
chef masculin de division predstojnik, načelnik, šef oddelka
général masculin de division divizijski general
division blindée, d'infanterie mécanisée, parachutiste oklopna, mehanizirana pešadijska, padalska divizija
division cellulaire (biologie) delitev celice
division en degrés razdelitev na stopnje
division des pouvoirs razdelitev oblasti
division du travail delitev dela
le baromètre a baissé de trois divisions barometer je padel za tri črtice
mettre, semer la division dans une famille sejati razdor v družino
provoquer des divisions au sein du parti povzročiti nesoglasja v stranki

Divisionszeichen, das, Mathematik znak za deljenje

divorzista

A) m, f (m pl. -ti)

1. pristaš, pristašinja ločitve

2. pravo odvetnik, sodnik za ločitve

B) agg. ki podpira zakonsko ločitev

divulsore m med. instrument za divulzijo

djevèrisati -išēm (ijek.), devèrisati -išēm (ek.) biti komu za druga pri poroki: djeverisati komu

djevèriti -īm (ijek.), devèriti -īm (ek.) prositi, vzeti za druga: djeveriti koga

djeverívati djevèrujēm, djeveròvati djevèrujēm (ijek.), deverívati devèrujēm, deveròvati devèrujēm (ek.)
1. biti za druga pri poroki: ti ćeš mi djeverivati
2. sekundirati v dvoboju
3. biti komu za sprernljevalca