Franja

abandonner [-dɔne] verbe transitif o-, pre-, za-pustiti, na cedilu pustiti; zanemarjati; odreči se (quelque chose čemu); militaire zapustiti položaj; juridique odstopiti

s'abandonner pre-, zapustiti se; predati se, vdati se(pregrehi); sprostiti se; zaupno se razkriti; zanemariti se; sport odstopiti
abandonner ses enfants, ses amis (dans le besoin) zapustiti svoje otroke, prijatelje (v sili)
abandonner ses fonctions opustiti svoje funkcije
abandonner sa fortune à quelqu'un odstopiti, prepustiti svoje premoženje komu
abandonner la lutte, la partie (figuré) opustiti boj, borbo, izgubiti pogum
abandonner le terrain zbežati
j'abandonne! vdam se! kapituliram!
athlète qui abandonne atlet, ki odstopi (od tekmovanja)
s'abandonner au désespoir preda(ja)ti se obupu

Abās, Abantis, m (gr. Ἄβας) Abant,

1. argoški kralj, sin Linkeja in Hipermestride, Akrizijev oče, Danajin in Atalantin ded, praded Danajinega sina Perzeja. Zaradi nekega Abantovega potovanja na Evbojo so se baje Evbojci imenovali Abantēs Abanti: Hyg., Serv. Od tod adj. Abantēus 3 (gr. Ἀβάντειος) Abantov, abantski: Argi C., Abantius 3 abantski = evbojski: aequora Stat.; patronim
a) Abantiadēs -ae, m (gr. Ἀβαντιάδης) Abantiad, Abantov potomec = Acrisius ali Perseus: O.
b) Abantias -adis, f (gr. Ἀβαντιάς) Abantiada, Abantova potomka, od tod: Abantias Abantiada tudi staro ime Evboje: Plin., Prisc.

2. grški junak pred Trojo, ki ga je Enej usmrtil in njegov ščit obesil kot posvečeno darilo v Apolonovem svetišču na Aktiju: V.

3. Enejev tovariš: V.

4. etruščanski knez iz Populonije, ki je prišel Eneju na pomoč: V.

5. neki Kentaver in dober lovec: O.

6. neki Perzejev spremljevalec: O.

7. Diomedov tovariš, ki ga je Venera spremenila v ptiča: O.

8. sin Neptuna in Aretuze: Hyg.

9. pisec spisa z naslovom „Troica“: Serv.

abáte abát

I. vt. spremeniti smer

II. vr.

1. skreniti
□ a se abate din drum oddaljiti se od prave poti

2. nepričakovano priti, razvneti se

abbandonare

A) v. tr. (pres. abbandono)

1. zapustiti, zapuščati (tudi pren.):
le forze lo abbandonarono moči so ga zapustile

2. odstopiti, odstopati:
abbandonare una gara, una lotta odstopiti od tekmovanja, od borbe

3. popustiti, popuščati:
abbandonare le briglie popustiti vajeti

4. povesiti, nagniti, izpustiti:
abbandonare il capo sul petto povesiti glavo na prsi

B) ➞ abbandonarsi v. rifl. (pres. mi abbandono)

1. obupati, zanemariti, zanemarjati

2. prepustiti se:
abbandonarsi alla corrente prepustiti se toku

3. vdati, vdajati se, ne upirati se:
abbandonarsi ai ricordi vdati se spominom

abbās -ātis, m opat: Eccl. Od tod subst.

1. abbātia -ae, f opatija (prim. nom. propr. Abbazia = Opatija): Eccl.

2. abbātissa -ae, f opatinja: Eccl.

abbringen^* ein Brett usw.: odstraniti; jemanden von etwas abbringen odvrniti (koga) od

Abdēra -ōrum n (gr. τὰ Ἄβδηρα) Abdere,

1. mesto v Trakiji, vzhodno od Nestovega ustja, Protagorovo in Demokritovo rojstno mesto; njegovi preb. so bili na slabem glasu zaradi svoje topoumnosti in malomeščanstva: Ci. ep., L., Mel., Iuv., Arn. Novejša soobl. Abdēra -ae, f Abdera: O., Plin. Od tod subst. Abdērītēs -ae, m (gr. Ἀβδηρίτης) Abderec, preb. Abdere: Ci., L., Vitr., Iust.; adj. Abdērītānus 3 abderski = topoumen: Mart.

2. mesto v Hispaniji: Mel.

abdō -ere -didī -ditum

1. stran (izpred oči) spraviti (spravljati), umakniti (umikati), oddaljiti (oddaljevati): procul hinc ... abde faces Tib., copias paulum ab eo loco abditas in locis superioribus constituunt C., ascensu abdito a conspectu L., (Vistilia) in insulam Seriphon abdita est T. pregnana; pogosto refl. izmakniti (izmikati) se, umakniti (umikati) se: Ter., N., ex conspectu heri se abd. Pl., antequam se sol abderet Ci., abd. se in occultum C., se in montes V.

2. skri(va)ti, pokri(va)ti, zakri(va)ti: partes corporis Ci., abdimus nos, quantum licet Ci., abd. se post maceriem L., abd. filium T.; pren. skri(va)ti: illum, quem abdis Ci., abdenda erat cupiditas L. Krajevno določilo z abl.: Suet., Aur., hunc (equum) abde domo V. skrivaj v hiši = rabi doma, (ventos) speluncis abd. V., zapreti v ..., argentum abditum terris H. dokler še leži v zemlji skrito, abdere ferrum veste L., corneā corpus domo Ph., gladium sinu T.; pren.: abd. se litteris Ci. poglabljati se v ...; z loc.: corpus humi Fl. pokopati; z abl. instrumenti (pesn.): caput cristatā casside, vultus frondibus, vultus et caput undis O.; z raznimi praep.: se in scalarum tenebras Ci., se in bibliothecam Ci. ep. zakopati se v knjižnico ali (pren.) abd. se in litteras Ci. ep.; se in proximas silvas C.; se in suis tectis L., abditi in tabernaculis C.; abdere ferrum intra vestem L., intra muros abditi L.; inter cameram et tectum cubiculi abditus Val. Max., inter sarcinas abditi T., abditi per tentoria T.; Amphiaraë sub terram abdite! Ci., abdere totos sub inguine dentes O. zasaditi v lakotnico, cultrum sub veste abditum habere L.; pesn. z dat.: abdere lateri ensem V. ali vulneri ferrum Sen. tr. zabosti v ... (prim.: abd. ferrum in armo ferae O.), abditus carceri Vell.; prolept.: abdita texit ora frutex O. = ita texit, ut abdita essent, Od tod pt. pf. abditus 3, adv. -e

1. skrit, oddaljen, odročen, nedostopen: auri venae penitus abditae Ci., vis abdita quaedam Lucr., abdita pars aedium, abd. loca, abd. regiones S., quae abdite (globoko) occulta penetravit Ambr., oppida abdita Cod. Th.; subst.: abditi Auct. b. Afr. skriti, subita ex abdito (globočine) vasti omnis eruptio Sen. ph., terrae penitus abdita Lucr. globine, abdita longe O. daleč oddaljeni prostori.

2. samotno živeč: in tectis silvestribus Ci., terris, agro H., abstrusus atque abditus Plin. iun.

3. pren. skriven, tajen: voluntas abdita et retrusa Ci., res abditae et obscurae Ci., res occultae et penitus abditae Ci., abditi sensus L., T., severitas abdita Sen. ph.; abdita rerum H. oddaljeni pojmi, globoke misli.

Opomba: Komp. abditior in superl. abditissimus le pri Eccl.

abdūcō -ere -dūxī -ductum

1. odvesti (odvajati,) odpeljati, s seboj vzeti, jemati, pripeljati: aliquem convivam (ad cenam) Ter., cohortes secum C., somnos O., abductae capellae O. Izhodišče večinoma s praep.: Pl., Naev. fr., exercitum ab Sagunto L., collegam vi de foro L., aliquos de piratis Ci., aliquem ex acie Ci., iste a foro abduci solebat Ci., Smer: exercitum Romam L., aliquem domum Ci. Od tod pesn.: me quascumque abducite terras V.; sicer s praep.: Pl., Ter. idr., in curiam, in servitutem L., in lautumias Ci., legatos ad cenam in Academiam Ci., eum inde ad regem N. Occ. siloma odvesti =
a) (žensko) ujeti, ugrabiti: Ter., Afr. fr., Isidori filiam ab Rhodio tibicine abduxerat Ci., uxorem abduxit ab Amynta Ci., gremiis pactasabd. V., aliquam marito ali matrimonio alicuius Suet.
b) uropati, ugrabiti: mancipia, familiam Ci., aliquam morti Petr., equos duos Cu., armenta Plin., armenta abducta O.

2. odpeljati, odvze(ma)ti, sne(ma)ti, odpraviti (odpravljati): clavem Pl. sneti, capita retro longe ab ictu V. umakniti udarcu, campos in cavernam soli lapsus abducet Sen. ph. bo pokopal, abducti montes Val. Fl. odmaknivši se, abducere togam a faucibus ac summo pectore Q., alicui aquam Icti.

3. pren.
a) odvrniti (odvračati): Pl., Ter., Sen. rh., aliquem a meretricio quaestu Ci., cogitationem ab consuetudine Ci., aliquem de consiliis Ci., abducuntur homines ab institutis suis magnitudine pecuniae Ci., ab his hominibus ... ad hanc hominum libidinem ... me abducis? Ci., me odvračaš in hočeš zapeljati v ...?
b) zavesti (zavajati), izneveriti (izneverjati) koga komu: ab aliquo legiones C., ut ab illis abductum exercitum teneat ipse C., abducere servum ab avo Ci., ut hos abs te discipulos abducerem Ci., aliquem a fide Ci., equitatum Dolabellae ad se Ci. na svojo stran spraviti.
c) poniž(ev)ati: artem ad mercedem atque quaestum Ci.
č) fil. ločiti: a coniecturis divinationem C.

Opomba: Star. imp. abduce: Pl., Ter.; sinkop. pf. abdūxtī = abdūxistī: Pl.

abecedārius 3 (a b c d) ki se tiče abecede, abeceden: psalmi Aug. abecedni psalmi. Od tod

1. abecedārium -iī, n abeceda: Eccl.

2. abecedārius -iī, m abecedar, učenec začetnik: Hier.

3. abecedāria -ae, f (sc. ars) začetni nauk: pozni pisci.

Abella -ae, f Abela, kampanjsko mesto (Avella vecchia), bogato s sadjem, poseb. z granatnimi jabolki in lešniki: Sil., malifera V. Od tod: adj. Abellānus (v rokopisih in izdajah tudi Avellānus) 3 abelski: oppidum Serv., Isid.; poseb. Abellana nux ali subst. le Abellāna -ae, f lešnik in leska: Plin. idr., Abellanus nucleus Plin., Isid.; Abellānī -ōrum, m Abelci, preb. Abele: Iust.

abeō -īre -iī -itūrus

1. oditi, iti od kod, odhajati, odpotovati: abeam an maneam Pl., abiit, excessit, evasit, erupit Ci.; pogosto imp.: abi, nuntia Romanis L. pojdi in naznani; (ljubeznivo zavračajoč): abi, ludis me, credo Ter. pojdi, ti me menda zasmehuješ , abi, virum te iudico Ter. pojdi, ti si možak; (zmerjaje odganjajoč): abito, quo lubet ali abito, quo voles Pl. poberi se, abi in malam rem ali in malam crucem Pl. vrag te nesi, bes te plentaj, abin' (gl. v opombi) hinc in malam rem? Ter. se ne pobereš = poberi se, pojdi zlodejem gost, quin tu abis in malam pestem malumque cruciatum? Ci. da bi te kuga pobrala in vse zlo, abi cum ... rogationibus tuis L. pojdi se solit s ...; (rahlo odpravljajoč): non es avarus, abi H. odpuščen si. Izhodišče: abire hinc Pl., L., illinc, inde Ci., unde abii? V., ut unde abissent, eodem statim redirent Ci., v abl.: urbe, domo Pl., comitio L., montibus his V., sedibus, Suriā T., toda abire fugā (abl. modi) V. bežeč, equis (abl. instrumenti) L. odjezditi; pren.: abire magistratu Ci., L., T. ali consulatu Ci. ep. ali flaminio L., Val. Max. ali sacerdotio Gell. ali honore Suet. ali tutelā Icti. odstopiti (odstopati) od ...; večinoma s praep.: ab urbe L., ab his locis Pl., a subselliis Ci.; ex concilio, ex regno L., ex agris atque urbibus Ci., ex Africā S.; de Siciliā, de provincia Ci.; poseb. ab oculis Pl., Sen. ph. ali ex oculis L. ali e(x) conspectu Pl., C., S. izpred oči izginiti; res abit ab aliquo Ci. uhaja komu, ne dobi je (na dražbi). Smer: huc Ter., quo, aliquo Pl., quorsum H., Val. Max., pretium retro abit Plin. iun. niža se; z acc.: foras Ter., rus Pl., domum Ter., L., suas domos L., abi tuam viam Pl.; s praep.: in aliquas terras Ci., in nubes O. vzplavati, in Tuscos in exsilium, in Volscos exsulatum L.; ad Pompeium Vell., per angiportum ad herum Pl.; sub iugum L.; trans mare Amm.; abis periturus (v smrt) V.; z inf.: abi quaerere Pl.; s predik. določilom: (na kak način) oditi, odhajati, odnesti jo, (poseb. o vojakih in vojnah) bojišče zapustiti (zapuščati): Ca. fr., Val. Max., Arn., sublimis abiit L., pauci integri abeunt S., omnia malle quam victi abire S., ne hostes inultos abire sinat S., bellis victor abibat omnibus V., nemo non donatus (prazen) abibit V., tu missus abibis H., boš (sodno) oproščen, Hector abit violatus vulnere nullo O., inde abiere Romani ut victores, Etrusci pro victis L. kakor že zmagovalci, kakor že premaganci; z adv.: honeste abire Ter., ne impune abeat Varr., impune abeuntem hostem sequi Cu.; od tod abs.: neque eum, si illo accessisset, abiturum Ci.; pren.: (o dejanju samem) osta(ja)ti brez posledic: Ter., Sen. ph. et tr., non posse istaec sic abire Ci. kar tako ostati, non hoc tibi sic abibit Cat. kazen za to ti ne uide.

2. pren.
a) preteči, miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se: Ca. fr., Val. Fl., Mel., abiit hora Ter., abiit ille annus, illud tempus Ci., fides, timor, terror L., pestilentia Ci., abit somnus, abibit amor O., abeunt pallorque situsque O., abeuntia vela O., abit sucus in aëra, spiritus in auras O., sol abit Pl. zahaja, abeunt in nubila montes Sil.: evfem.: oditi (o smrti): Luc. ap. Non., e medio Ter., in communem locum Pl., e vitā Ci., ad deos Ci., ad plures Petr., abiturus illuc, quo priores abierunt Ph.
b) prodreti (prodirati): cornus sub pectus abit V., vis mali abit per artus O., longius nefas abiit O. se je razpasla.
c) oddaljiti (oddaljevati) se, odstopiti (odstopati) od česa, zaiti (zahajati) vstran (v govoru): Naev. fr., non longe abieris Ci. ni ti treba daleč iskati zgledov, nec nunc incepto longius abierim T., vide, quo iudicium meum abeat Sen. ph. kam meri, quid ad istas ineptias abis? Ci., abeo a sensibus Ci., ne longius abeam Ci., etiam tu hinc abis? Ci. tudi ti se izneverjaš moji stvari? illuc, unde abii, redeo H., ab. a iure Ci. pravico kršiti, ab emptione Icti. razdreti kupčijo.
č) preiti, prehajati na koga: Sen. rh., ad sanos abeat tutela propinquos H., abit res a consilio (ducis) ad vires ... pugnantium N., abire in avi mores L. privaditi se jim, in ora hominum pro ludibrio L. priti ljudem v zobe in posmeh; occ. preiti, prehajati, spremeniti (spreminjati) se v kaj: Luc. ap. Varr., abire in radices Ca. ali in semen Plin., vestes in villos abeunt O., deus in flammas abiit O., in auras aëraque umor abit O., abire in ventos O., abeunt studia in mores O. se spremene v načela; gram. e in u abiit Varr. je prešel.
d) porabiti (porabljati) se, (po)trošiti se: in quos sumptus abeunt fructus praediorium? Ci.

Opomba: Abin' = abisne: Kom.; impers.: abire me vis; abibitur Pl. pojdem, ne irrito incepto abiretur L.; pf. abī: Stat., abit: Pl., Ter. in poklas. pesn., abīvit Aug., ábiĕrunt Ph.; inf. pf. skoraj redno abisse, le pesn. abiise.

aberrātiō -ōnis, f (aberrāre) zgrešitev, zabloda, pren. odtegnitev od česa mučnega, razvedrilo: a dolore, a molestiis Ci. ep.

aberrō -āre -āvī

1. zabloditi, zaiti, zahajati: a patre Pl., taurus, qui pecore aberrasset L., aberrantes ex agmine naves L.

2. pren.
a) (z abl. instrumenti) (z)motiti se v čem: si aedilis verbo aut simpuvio aberravit Ci., coniecturā aberrare Ci. ep. (prim.: admonitu liber aberrat amor O. zablodi.)
b) oddaljiti (oddaljevati) se, zaiti, zahajati, odmakniti (odmikati) se od česa: a regula naturae, a proposito Ci., animus aberrat a sententia Ci., suspicio aberrat a coniectura Ci. jo zgreši: oratio aberrat ad alia Ci., in melius aberrare Plin. iun., olepševaje oddaljiti se od izvirnika.
c) rešiti (reševati) se česa, razvedriti se: a miseria quasi aberrare Ci. ep., nihil equidem levor, sed tamen aberro Ci. ep.; v pf. = razmišljen biti: ubi non aberravit eius animus Augustus ap. Suet.

abgehen^*

1. oditi, odhajati, ein Fahrzeug: odpeljati (se)

2. mit dem Kot, Harn: (ausgeschieden werden) izločati se, Fruchtwasser: odtekati, odteči

3. ein [Schuß] Schuss: sprožiti se

4. ein Knopf, Rad, die Farbe: odpasti, odpadati

5. abgehen von odvrniti se (od), einer Schule, einer Gemeinschaft: zapustiti (šolo, skupnost), einem Weg: odcepiti se (od), skreniti z, einem Plan, einer Meinung: opustiti (načrt), odstopiti od (načrta)

6. Waren: iti v promet, prodajati se

7. (abgezogen werden) je treba odšteti

8. gut, glücklich: (dobro, srečno) potekati, se končati

9. (fehlen) jemandem manjkati (komu)

10. (hat abgegangen) eine Strecke: obhoditi sich nichts abgehen lassen vse si privoščiti

abgesetzt kontrasten, odstopajoč, drugobarven; weiß usw.: belo naudarjen; Tierkunde Rumpf vom Kopf: oddeljen, ločen; scharf abgesetzt sein von ostro se ločiti od

abgewöhnen jemandem etwas odvaditi (koga od česa), sich etwas abgewöhnen odvaditi se od česa

abgrenzen razmejiti, razmejevati, zamejiti, Grundstück: zapreti; Mengen: dozirati; sich abgrenzen gegen omejiti se od, distancirati se od

abhängen¹ (hing ab, abgehangen)

1. Fleisch: uležati se

2. biti odvisen (von od), odviseti

abheben^*

1. dvigniti (von z) vzdigniti, Karten: privzdigniti; der Sturm ein Dach: razkriti, Geld: dvigniti, intransitiv Flugzeug: vzleteti, dvigniti se

2. (herunternehmen) sneti, Schaum: posneti, eine Masche beim Stricken: presneti

3. Geologie izriniti

4. sich abheben von (sich abzeichnen von) izstopati od, odražati se