Franja

nosílec (-lca) m

1. portatore; ekst. facchino; šport.
nosilec vode portaacqua, portaborracce

2. publ. fautore, promotore; combattente:
nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci i promotori della moderna lingua letteraria sono anzitutto gli intellettuali

3. (kar opredeljuje) portatore:
glas je nosilec pomenskega razlikovanja il suono è portatore della distinzione semantica

4. (povzročitelj)
ta človek je nosilec nesreče il tipo porta sfortuna, è uno iellatore
ti oblaki so nosilci snega queste nuvole portano neve

5. (kdor je odgovoren za kako dejavnost)
nosilec javne funkcije funzionario; ekst. dignitario
nosilec glavne vloge protagonista
nosilec liste capolista
jur. nosilec patenta licenziantario

6. (kdor ima kaj priznano, dano) titolare; detentore:
nosilec stanovanjske pravice titolare del diritto all'alloggio, inquilino
nosilec socialnega zavarovanja titolare dell'assicurazione sociale, assicurato
nosilec oblasti detentore del potere

7. portatore:
tudi ptiči so nosilci raznih bolezni anche gli uccelli sono portatori di varie malattie
med. nosilec bacilov portatore di batteri

8. (gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore) portante, sostegno, pilastro, supporto

9. voj.
nosilec raket nave portamissili; aereo portamissili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fot. nosilec emulzije supporto dell'emulsione
gled. nosilec kulis supporto delle quinte
inform. nosilec podatkov supporto dei dati
šport. nosilec rumenega pasu detentore della cintura gialla
grad. ločni nosilec sostegno, pilastro dell'arcata
mostni nosilec sostegno del ponte
palični nosilec sostegno a traliccio
gled. nosilec druge glavne vloge comprimario
nosilec papeškega stola sediario
jur. nosilec površinske pravice superficiario
nosilec steklenic portabottiglie
jur. nosilec izključne pravice esclusivista
voj. nosilka helikopterjev portaelicotteri

notice¹ [nóutis] samostalnik
obvestilo, objava, oglas; opazovanje, zaznanje; zaznamek, opomin; pozornost; odpoved; pismena opomba ali kratek članek v časopisu; ocena (knjige, filma itd.)

ekonomija notice of assessment davčna odločba
previous notice predhodna objava
this is to give notice that s tem obveščamo, da
pravno to give notice of appeal vložiti priziv
parlament to give notice of motion dati iniciativen predlog
obituary notice osmrtnica, obvestilo o smrti
to attract (ali come into) notice obrniti pozornost nase
to be under notice to quit biti blizu smrti
to bring s.th. to s.o.'s notice opozoriti koga na kaj
to escape notice ostati neopazen
to give s.o. notice odpovedati komu službo
to give s.o. notice of s.tb. sporočiti komu kaj
to give notice to quit odpovedati (stanovanje, službo)
to have notice zvedeti, biti obveščen
pravno to serve notice upon s.o. pozvati koga (na sodišče)
at a minute's (ali moment's) notice takoj
a month's notice enomesečna odpoved
without notice brez odloga (odpuščen itd.)
at short notice v kratkem roku
to put up a notice objaviti (na oglasni deski)
šaljivo to sit up and take notice iti na bolje (zdravje)
until further notice do nadaljnjega
baby takes notice otrok se začenja zavedati stvari okoli sebe
to take notice of opaziti, ozirati se na kaj
take notice that opozarjam te, da
to take no notice of ne zmeniti se za kaj, ignorirati
not worth s.o.'s notice nevreden upoštevanja

notification [-sjɔ̃] féminin objava, (uradno) sporočilo

donner notification de quelque chose objaviti, sporočiti, dati na znanje

nōtitia -ae, f (nōtus)

I. pass. poznanost, poznanstvo: hi propter notitiam sunt intromissi N. ker so bili znanci, kot znanci, (sc. mea fortuna) plus notitiae, quam fuit ante, dedit O. me je naredila bolj znanega, kot sem bil prej; occ. dober glas, slava, sloves: virtus notitiam serae posteritatis habet O. slovi pri poznem potomstvu, notitiam consequi Vitr. proslaviti se, si quid in nobis notitiae ac nominis est T. če sem kaj znan in imenovan, notitiā apud populum Romanum non carere T. —

II. act.

1. poznanstvo s kom: haec inter nos nuper notitia admodumst Ter., n. nova mulieris Ci., notitiam primosque (sc. amoris) gradus vicinia fecit O., cum magna meorum notitiam pars est infitiata mei O.; evfem.: intra annum vero vicesimum feminae notitiam habuisse in turpissimis habent rebus C. spečati se z žensko.

2. znanje, poznavanje, vedenje: Cels., Suet., Amm. idr., quanta notitia antiquitatis … ! Ci., valetudo sustentatur notitiā sui corporis Ci., n. clarorum virorum N. pozna(va)nje zgodovine slavnih mož, hominum, rerum C., notitiam praebere Lucr., n. veri et falsi Lucr., exemplare dare et vestigia notitiaï (= notitiae) Lucr., tibi notitiam mora temporis eripit horum O., n. peccati Sen. ph., temporum, locorum habere notitiam Q. čase, kraje poznati, alicui in notitiam venire Plin. priti komu na znanje, in notitiam hominum venire Sen. rh. razglasiti (razvedeti) se, postati znan, in notitiam populi pervenire L. zasloveti med ljudstvom, tradere aliquid notitiae hominum Plin. dati kaj na splošno znanje, dati kaj ljudem vedeti, perferre in notitiam alicuius Plin. iun. dati komu na znanje, dati komu vedeti, obvestiti koga.

3. predstava, pojem, (po)misel: nullum est animal praeter hominem, quod habeat notitiam aliquam dei Ci. ki bi imelo kak pojem (kako predstavo) o bogu, notitiam aperire Ci. pojem pojasniti (pojasnjevati), notitias rerum imprimere Ci. splošne pojme.

4. vest, obvestilo, prikaz: pozni Icti., Cod. I.

notizia f

1. knjižno vednost, znanje:
per vostra notizia v vašo vednost
portare a notizia dati v vednost; seznaniti

2. znanje, poznavanje

3. novica, vest (tudi publ.):
notizia lampo zadnja novica
notizie sportive športne vesti
ultime notizie najnovejše vesti

4. obvestilo, poročilo (v strokovnih revijah)

nourrice [nuris] féminin dojilja; rednica; dodaten rezervoar ali tank (pri avtu)

mère nourrice doječa mati
mettre un enfant en nourrice dati otroka v rejo

nȍv -a -o, dol. nȍvī -ā -ō nov: -a kuća; -o odijelo; -e haljine; -i kolega na službenom mjestu; -a godina novo leto; Nova godina novo leto (1. jan.); -o srebro; buljiti kao tele u -a vrata; doterati, dotjerati na nov kalup ekspr. dati na novo kopito; nov novcat ekspr. čisto nov; nov mjesec mlaj; -i svijet, svet novi svet; Novi svijet, svet novi svet, Amerika; -i zavjet, zavet novi zakon, nova zaveza; -a stvarnost; -a tendencija opart, op-art; -i val

nov|o [ô] srednji spol (-ega …) das Neue; das Novum
je kaj novega? Was Neues?
nič novega nichts Neues, figurativno kalter Kaffee, ein alter Hut
iz starega novo aus alt mach neu
dati/vzeti staro za novo in Zahlung geben/nehmen

nūbō -ere, nūpsī, nūptum (indoev. baza *sneu̯bh- omožiti se iz kor. *sneu̯- vezati; prim. gr. νύμφη nevesta, mlada žena, nimfa, νυμφίος ženin, νυμφεύω možim se, ženim se, lat. cō-nūbium [iz *con-snūbion, *con- snūbium], sl. snubiti = hr. snúbiti)

I. intr.

1. o ženski (o)možiti se s kom, poročiti (poročati) se, za moža vzeti (jemati) koga; abs.: Iust., in familiae luctum nupsit Ci., virgines sine dote nubunt C., si non in funere nupsissem L., nubenti dona ferre Sen. tr.; v pass. brezos.: nubitur Pl., nubendi tempus O.; z dat.: Ter., Suet., Gell., reliquit … nubilem filiam, quae nupsit A. Aurio Melino, consobrino suo Ci., Calliae n. N., his duobus … duae Tulliae regis filiae nupserant L., siqua voles apte nubere, nube pari O.; šalj.: haec cotidie viro nubit Pl. (o blodnici); s cum (= ob): bona cum bona nubet alite (gl. āles) virgo Cat.; z in z acc.: n. in familiam clarissimam Ci. ali in aliquam domum L. primožiti se v družino, v hišo (z acc.); v sup.: ire nuptum Pl. možiti se hoteti, filiam alicui nuptum dare Ter., N., L., Suet. hčer dati komu zamož, hčer omožiti s kom, aliquam nuptum locare Ter. ali collocare C. omožiti, poročiti, zamož dati; v pass.: ut (sc. Casina) detur nuptum nostro vilico Pl., hostis est uxor invita quae viro nuptum datur Pl., a parentibus nuptum mitti S. fr.; v pt. pf. nupta omožena, poročena s kom: nuptam esse alicui Ci., N., H., L., O., Suet. = nuptam esse cum aliquo Pl., Ter., Ci., Gell. = nuptam esse apud aliquem Gell.; abs.: male nupta est Pl. nesrečno je omožena; od tod subst. nūpta -ae, f nevesta, soproga, zakonska žena: nupta est an vidua? Pl., n. pudica L., O., nova n. (gl. novus) Ter., O., n. Iovis O., nuptarum concubinatus Suet.; metaf.: nupta verba Pl. ap. Fest. et ap. P. F. zakonske besede = nesramne besede, ki jih deklice ne smejo izgovarjati.

2. metaf.
a) o možu (o)ženiti se, poročiti (poročati) se, v zakon stopiti (stopati): viri nupti Varr. fr., quid aliud adiecerim quam dignas (sc. coniuges) fuisse quibus Minyae nuberent Val. Max., pontificem maximum rursus nubere nefas est Tert., nubat et nubatur ille, qui in sudore faciei comedit panem suum Hier., neque nubent neque nubentur Vulg.; occ. α) šalj. novus nuptus Pl. nov omoženec = mož, poročen kot ženska. β) šalj. o možu, ki je podložen svoji ženi: uxori nubere nolo meae Mart. nočem biti žena svoji ženi. γ) o pederastiji: Mart. (12, 42, 1), Iuv. (2, 134, 137), Lamp., Cod. I.
b) o trtah, ki se vežejo na drevesa = „poročiti se“ = (z)družiti se, združiti (združevati) se, povez(ov)ati se: in Campano agro (sc. vites) populis nubunt Plin., vertit populi albae etiam vitibus nuptae Plin. —

II. trans. pokri(va)ti, zagrniti (zagrinjati); stari lat. slovničarji so namreč nubere napačno izpeljevali iz debla subst. nūbēs: tellus se plantis nubit Col., quod aqua nubat terram, appellatus est cognominatusque Neptunus Arn.

numêričen (-čna -o) adj. (številčen, številski) numerico:
numerična premoč preponderanza numerica
numerični podatki dati numerici
numerična analiza analisi numerica
fiz. numerična apertura apertura numerica
mat. numerična ekscentričnost eccentricità numerica
numerična metoda metodo numerico
numerična operacija operazione numerica
muz. numerična tabulatura numerica
psih. numerični faktor fattore numerico

nurse¹ [nə:s] samostalnik
dojilja, pestunja; hraniteljica; bolničarka, strežnica; hranjenje, dojenje
figurativno varstvo
zoologija čebela delavka
botanika drevo ali grm, ki varuje mlado rastlino

at nurse v varstvu
dry nurse pestunja
male nurse bolničar
wet nurse dojilja
to put (out) to nurse dati otroka v varstvo
head nurse glavna sestra
practical aid nurse patronažna sestra, sestra za nego na domu

nux, nucis, gen. pl. nucum, f (prim. stvnem. (h)nuz = nem. Nuss)

1. oreh: Cat., Tib., Col., Mart. idr., nuces … fusae ab Romanis castris … cratibus excipiebantur L., sparge, marite, nuces (ko je nevesta stopila v sobo, so sipali po tleh orehe kot dobro znamenje od Jupitra, zato se oreh imenuje tudi:) nux iū-glāns (= Iovis glans, Διὸς βάλανος) Cels., Plin., tudi samo iūglans (gl. iūglāns) Varr., Ci.; nux abellāna (avellāna) Ca., Plin. lešnik (gl. Abella); nucibus ludere Suet. (z orehi so se otroci tudi v starem veku radi igrali), pueri, qui tam parentibus amissis flebunt quam nucibus Sen. ph.; od tod (preg.): nuces relinquere Pers. slovo dati otroškim igram (z orehi) = stopiti iz otroških let, „šibi odrasti“ = šibo prerasti; preg.: vitiosa nux Pl. ali nux cassa (quassa) Pl., H. piškav, prazen oreh = stvar, ki ni piškavega oreha vredna, ničvredna malenkost, nil intra est oleā, nil extra est in nuce duri H. (s tem se označuje kaka trditev kot očitno neskladna); kolekt. = orehi: hic nux, hic mixta est rugosis carica palmis O.

2. vsak luščinast sad, vsak sad s trdo lupino: castaneae nuces V. kostanji, quasque tulit folio pinus acuta nuces O. ali nuces pineae Mart. pinele, pinijevi orehi, amara nux Cels., Col., Plin. grenki mandelj.

3. meton. bot.
a) oreh (drevo): nucem in Sabinis (sc. de caelo tactam esse) L.
b) mandeljevec, mandeljnovec: cum se nux plurima silvis induet in florem et ramos curvabit olentis V. (Georg. 1, 187).

oar¹ [o:] samostalnik
veslo; veslač
zoologija veslasta noga; greblja za peč (v pivovarni)

bank of oars veslaška klop
to bend to the oars veslati na vse kriplje
to boat the oars izvleči vesla v čoln
to feather the oars vesla na plosko spustiti
to have an oar in every man's boat vtikati se v vsako stvar
to lie on one's oars vesla na plosko položiti; figurativno dati roke križem
to pull a good oar dobro veslati
to put in one's oar vtikati se, vpasti v besedo
to rest on one's oars počivati na lovorikah
to toss the oars dvigniti vesla v pozdrav
figurativno chained to the oar prikovan k delu
pair-oar čoln na dve vesli
four-oar čoln na štiri vesla
ship your oars! pripravite vesla!
unship your oars! izvlecite vesla!

obdélati (-am) | obdelávati (-am) perf., imperf.

1. agr. coltivare, lavorare:
obdelavati zemljo lavorare la terra

2. lavorare, trattare; elaborare:
ročno, strojno obdelati lavorare a mano, meccanicamente
obdelati mleko trattare il latte
obdelavati podatke elaborare i dati
obdelavati kovine lavorare i metalli

3. trattare, esaminare:
obdelati neko vprašanje esaminare un problema

4. studiare:
obdelati postopke za pridobivanje izotopov studiare i processi per ottenere gli isotopi

5. žarg. (pregovoriti, pridobiti, pridobivati) convincere, lavorarsi qcn.

6. pren. (tepsti, pretepsti) bastonare, picchiare, menare; tirare addosso a, bersagliare qcn. di:
obdelali so ga z gnilimi jajci lo bersagliarono di uova marce

7. pren. stroncare; malmenare:
kritika ga je dobro obdelala la critica lo ha malmenato ben bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. obdelati knjigo catalogare un libro
les. obdelati les trattare, lavorare il legno
grobo obdelati sgrossare, sgrezzare
teh. obdelati cilinder calibrare
teh. obdelati na stružnici tornire
ekst. obdelati pravokotno squadrare
metal. obdelati žareče železo massellare

obdeláva (-e) f

1. agr. coltivazione; coltura:
obdelava zemlje s kmetijskimi stroji coltivazione della terra con macchine agricole

2. lavorazione; trattamento:
obdelava lesa, kamna lavorazione del legno, della pietra

3. elaborazione; trattamento:
strojna obdelava podatkov elaborazione meccanica dei dati
obdelava nekaterih vprašanj esame di alcune questioni
inform. avtomatska obdelava podatkov trattamento automatico delle informazioni

4. teh. trattamento:
mehanska, toplotna obdelava trattamento meccanico, termico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
groba obdelava sgrossamento
inform. obdelava besedil word processing
teh. obdelava na stružnici tornitura
možnost obdelave plasmabilità

obesi|ti [é] (-m) obešati

1. sliko na zid, kaj na kavelj: aufhängen, -hängen (pred kaj [davorhängen] davor hängen, nazaj zurückhängen, tja hinhängen, v omaro hineinhängen, weghängen, čez ramo überhängen …); vrata na tečaje: einheben; obešanko/žabico: vorhängen, vorlegen
figurativno obesiti na klin študij ipd.: an den Nagel hängen
obesiti na veliki zvon (etwas) an die große Glocke hängen
figurativno obesiti na nos auf die Nase binden

2. koga: erhängen (se sich); pravo henken
figurativno obesili me zato ne bodo den Kopf wird's nicht kosten
figurativno naj se pes obesi koste, was es wolle

3. komu kaj: (jemandem etwas) anhängen, kaznivo dejanje: unterschieben, in die Schuhe schieben, grdo lastnost: andichten, slabo/nepotrebno blago: anhängen, aufdrehen, z dolgim prepričevanjem: (jemandem etwas) aufschwatzen
dati si obesiti sich (etwas) aufschwatzen lassen

4.
obesiti se na koga sich an (jemanden) hängen
obesiti se komu na pete sich (jemanden) an die Fersen heften

objection [-ksjɔ̃] féminin ugovor; očitek; ovira

faire des objections ugovarjati
il n'y a pas d'objection à cela proti temu ni ugovora
soulever une objection dati svoj ugovor, ugovarjati
réfuter une objection ovreči ugovor
objection de conscience odklanjanje vojaške službe iz političnih ali verskih razlogov

obkládek medicina compress

topel (hladen) obkládek hot (cold) compress
vroč (gorčični, seneni itd.) obkládek poultice
dati obkládke to apply poultices (oziroma compresses)

obkládek (vlažen) compresse ženski spol ; (vroč) compresse ženski spol échauffante, fomentation ženski spol ; (kašnat) cataplasme moški spol

dati obkladek mettre (ali appliquer) une compresse

obkládek (vlažen) compresa f

topel, hladen obkladek compresa caliente, fría
kašnat obkladek cataplasma f
vlažno topli obkladki fomentos m pl
dati obkladek aplicar una compresa