Franja

call¹ [kɔ:l]

1. prehodni glagol
klicati, poklicati; zbuditi, imenovati; smatrati; sklicati
ameriško telefonirati
trgovina terjati
ameriško, domačno grajati
Biblija zadeti, doleteti

2. neprehodni glagol
klicati, vpiti; telefonirati (on, upon)
obiskati, priti
mornarica (at) pristati (at)
oglasiti se pri, zaviti kam

to call attention to s.th. opozoriti na kaj
to call to account poklicati na odgovor
what age do you call him? koliko mislite, da je star?
ameriško, pogovorno let it call a day naj bo za danes dovolj
to call to mind spomniti, priklicati v spomin
to call s.o. names (o)zmerjati koga
to have nothing to call one's own biti brez sredstev
to call in question (po)dvomiti
to call a spade a spade, to call things by their names reči bobu bob
to call it square (ali quits) smatrati za urejeno
to call into being ustvariti
to call a halt ustaviti se
to call a meeting sklicati sestanek
not to have a moment to call one's own ne imeti niti trenutka zase
to call to order posvariti, opomniti
to call the banns oklicati
to call cousins with s.o. sklicevati se na sorodstvo s kom
to call into play spraviti v tek
to call to witness poklicati za pričo
to be called imenovati se
to be called to the bar postati odvetnik
to call the roll vojska poklicati zbor, klicati po imenih

calumnia -ae, f (od glag. calvor, calvī; prim. gr. κηλέω čaram)

1. lokavo (zvito, prikrito) postopanje, sprevračanje prava, zavijanje resnice, odvetniški prijemi, laži in prevare, spletka, spletkarstvo, klevetanje, obrekovanje, zlobna (kriva, slepljiva) obtožba (naspr. fides, veritas): putabat causam calumniae se reperturum Ci., religionis calumnia Ci. lažniva pretveza, inimicorum calumniā Ci., paucorum calumniā S., calumniam coërcere (zakonito kaznovati) Ci., oppressus calumniā Aur., res per calumnias creditae Arn. po obrekljivi govorici; iurare calumniam Sulpicius in Ci. ep. priseči, da se ne toži iz spletkarstva, calumniam in aliquem iurare L. priseči, da se tožba zoper koga ne podaja iz spletkarstva, tako tudi: de calumnia iurare, ius iurandum de calumnia Icti.; nec sine ignominia calumniae relinquere accusationem poterat Ci. ne brez suma, da je bila ovadba lažniva, calumniae condemnari T. zaradi krive obtožbe; od tod met. obsodba in kazen zaradi lažnive obtožbe (spletkarstva): illo iudicio calumniam non effugiet Ci. ne izogne se kazni, ki zadene lažnivega tožnika, ferre calumniam Caelius in Ci. ep. biti proglašen za spletkarja, notatus calumniā Suet.

2. pren. lopovščina, prevara, kovarstvo, sofistično razlaganje: quae maior est calumnia quam venire adulescentulum dicere se senatorem sibi velle adoptare? Ci., ne qua calumnia, ne qua fraus, ne qui dolus adhibeatur Ci., calumniā dicendi tempus eximere Ci. ep. iz kovarstva tako dolgo govoriti, da poteče čas senatove seje, c. timoris Caecina in Ci. ep., nimia contra se c. Q. pretirana strogost v presojanju samega sebe; occ. (pri filozofskih vprašanjih) sofistično zavijanje: Arcesilae c., Academicorum c. Ci., nullam calumniam adhibere Ci.

calumnior -ārī -ātus sum (calumnia) kovariti, spletkariti, resnico zavijati, klevetati, obrekovati, malenkostno (zlobno) presojati, malenkostno grajati, izvreči komu kaj, krivično (ob)tožiti; abs.: calumniandi quaestus Ci., cum aliquid habeat, quod possit criminose dicere, aperte calumniari sciens non videatur Ci., accusator calumniatur Corn., praecipua calumniandi materia L., poena calumniantium Suet., calumniari est falsa crimina intendere Dig.; calumniabar ipse; putabam... Ci. ep. težil sem samega sebe brez potrebe; z acc.: Icti. idr., quod antea te calumniatus sum, indicabo malitiam meam Ci. ep., c. naturam rerum Plin., festinationem alicuius Q., c. se Q. prestrogo o sebi soditi; pesn.: calumniari si quis voluerit, quod adeo res loquantur Ph.; z dat.: non solum filio, sed etiam patri Ambr., deo, de talibus verbis veteri testamento Aug. — Act. soobl. calumniō -āre -āvī: It., Arn.; v pass.: Staberius ap. Prisc.

camera [kǽmərə] samostalnik
temnica; fotografski aparat

in camera brez navzočnosti javnosti

camicia f (pl. -cie, -ce)

1. srajca:
camicia di cotone, di lana, di nailon bombažasta, volnena, najlonska srajca
camicia a righe črtasta srajca
camicia a scacchi karirasta srajca
camicia inamidata škrobljena srajca
camicia da notte spalna srajca
camicia di forza prisilni jopič; pren. prisila
in maniche di camicia golorok, v sami srajci, brez suknjiča
ridursi in maniche di camicia pren. popolnoma obubožati
giocarsi anche la camicia pren. izgubiti vse (v igri)
avere la camicia sudicia pren. čutiti se krivega, imeti maslo na glavi
darebbe la camicia še srajco bi slekel
nato con la camicia pren. pod srečno zvezdo rojen
sudare sette camicie pren. garati kot črna živina
uova in camicia kulin. poširana jajca

2. hist. polit.
camicie rosse garibaldinci
camicie nere črne srajce, fašisti
camicie brune rjave srajce, nacisti

3. voj. mornarska bluza

4. tehn. plašč, okrov, ohišje

5. pisarn. mapa

camisa ženski spol srajca; kačji lev; omet

camisa de día, camisa de vestir gornja srajca
camisa dominguera nedeljska srajca
camisa de fuerza prisilni jopič
camisa interior spodnja srajca
camisa de noche, camisa de dormir spalna srajca
dar hasta la camisa do zadnjega vse dati
no llegarle a uno la camisa al cuerpo hud strah doživeti
meterse en camisa de once varas spustiti se v zapleten posel
en camisa v srajci; brez dote
en cuerpo de camisa v sami srajci
en mangas de camisa z zavihanimi rokavi
¿estás en tu camisa? si pri pameti?
camisas negras črnosrajčniki, fašisti

campa

tierra campa ravno zemljišče brez dreves

campagne [kɑ̃panj] féminin dežela, podeželje; odprto, ravno zemljišče, polje; militaire vojni pohod, vojna operacija; figuré ekspedicija; commerce kampanja, boj; sezona

à la campagne na deželi, na kmetih
en rase campagne na odprtem zemljišču; na kraju brez zavetja, na prostem
campagne électorale volilna kampanja, volilni boj
campagne de presse, de propagande časopisna, propagandna kampanja
campagne de publicité, publicitaire reklamna kampanja
artillerie féminin de campagne poljsko topništvo
maison féminin de campagne hiša na deželi
partie féminin de campagne izlet na deželo
travaux masculin pluriel de campagne poljska dela
vie féminin à la campagne življenje na deželi
battre la campagne prehoditi in preiskati vso pokrajino, figuré govoriti nesmisle
entrer en campagne začeti vojni pohod, vojno, figuré lotiti se kakega podjetja
être en campagne biti v teku; truditi se, prizadevati si
emmener quelqu'un à la campagne (familier, figuré) komu kaj natvesti
mettre en campagne spraviti v tek, na noge, začeti akcijo
se mettre en campagne stopiti v akcijo
faire campagne contre quelqu'un nastopiti proti komu
vivre à la campagne živeti na deželi, na kmetih

campato agg.

1. poudarjen; reliefen

2.
campato in aria neosnovan, brez podlage, iz trte zvit
progetti campati in aria gradovi v oblakih

campione

A) m

1. pren. borec, zagovornik, paladin:
campione del progresso borec za napredek

2. šport prvak, šampion (tudi pren.):
campione del mondo, campione iridato svetovni prvak
campione assoluto absolutni prvak
è un campione della matematica je pravi šampion v matematiki

3. vzorec:
un campione di vino vinski vzorec
prelevare un campione da un giacimento minerario vzeti vzorec iz ležišča
campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
un bel campione! iron. mojster in pol!

4. fiz. prototip:
il campione internazionale del metro mednarodni prototip metra

5. vzorec (v statistiki):
campione rappresentativo reprezentativni vzorec
campione a scelta casuale naključni vzorec

B) agg. invar.

1. šport
squadra campione prvak (moštvo)

2. vzorčen:
indagine campione vzorčna preiskava

canīnus 3 (canis)

1. pasji, za psa: lac O., Plin., latratus Val. Max., adeps, caput, fel, lingua Plin., far Iuv. pirin kruh za pse, stercus Iuv., cadaver Aur., scaeva Pl. ugodno znamenje iz pasjega laježa ali srečanja s psom; subst. canīna -ae, f (sc. caro) pasje meso, psetina: Auctor ap. Varr.

2. pren.
a) psu ali čemu pasjemu podoben: prandium Varr. ap. Gell. zajtrk brez vina, dentes Cels., Plin. podočniki, urtica Plin., littera Pers. ali lingua Luc. ap. Char. renčeč, vocis sonitus Cael. lajajoč.
b) pasje narave, pasji po značaju
a) lajav, ujedljiv, zbadljiv: canino ritu Luc. fr., latrare canina verba in foro O., c. ingenium Petr., studium (jezičnih odvetnikov) Col., c. eloquentia Q., c. forensis eloquentia Hier.
b) nesramen, ciničen: nuptiae Hier., philosophi Aug. kiniški, caninae aequanimitatis stupor Tert.

cantar opevati, slaviti; peti, žvrgoleti, cvrkutati; škripati, priznati (krivdo)

cantar a dos voces dvoglasno peti
cantar de plano vse priznati
cantar a primera vista, cantar de repente brez priprave peti
cantar (la) misa mašo brati
cantar la palinodia (javno) preklicati svoje mnenje
cantar la tabla poštevanko (na pamet) povedati
cantarlas claras nekaj odkrito povedati
es coser y cantar to je otročje (igraje) lahko; to je pravi užitek
V. puede cantar gloria Vi ste zmagali
es como si cantara je čisto brez smisla, je vse zastonj
cantar la hora klicati uro (nočni čuvaj)

cantare¹

A) v. intr. (pres. canto)

1. peti, prepevati:
canta che ti passa šalj. le pogumno!, korajža velja!
cantare a orecchio peti po posluhu

2. peti, ukvarjati se s petjem:
canta alla radio poje na radiu

3. pren. priznati, izblebetati; sporočiti, izdati skrivnost:
l'hanno fatto cantare prisilili so ga priznati
carta canta tu je zapisano, tu je črno na belem

B) v. tr.

1. peti, prepevati:
cantare una canzone peti pesem
cantare messa relig. mašo brati, peti; maševati, novo mašo peti

2. glasno izgovoriti, izgovarjati; deklamirati:
cantare vittoria pren. veseliti se (ob zmagi, ob uspehu), biti zmagovalec
cantare la solfa a qcn. pog. koga pošteno okregati
cantarla chiara a qcn. pren. komu brez ovinkov, odkrito povedati

canter¹ [kǽntə] samostalnik
ježa v lahnem drncu

to win in a canter zmagati brez težav

cantus¹ -ūs, m (canere)

1. petje, opevanje, pesem: L., Lucr. idr., Sirenum Ci., bestiae saepe immanes cantu flectuntur Ci., sine cantu amburi Ci. brez žalostinke, funera cantu lusuque celebrare Val. Max., cantu tremulo H. s tresočim glasom, truci cantu Cu. z divjim vpitjem, citharae et cantūs peritus T., cantūs movete V. zapojte, verbosa cantu laudum suarum Graecia Val. Max.; o živalih: c. avium Ci., corvi Ci. krakanje, galli Ci., Vulg., perdicis O. pedpedikanje.

2. o glasbilih glas, ton, zvok, glasba, sviranje: Sen. ph., c. bucinarum Ci., cantu vocum et nervorum et tibiarum Ci., c. tubarum L., citharae H., Lact.; tudi tibicinum Cu.

3. occ.
a) bajalna (čarovna) pesem, bajalne (čarovne) besede, zagovor: cantu (iuvenes) vertere in pisces O., somnum dederant cantus magicaeque potentia linguae O., cantus vicinis fruges traducit ab agris... Tib. (I, 19 22), amores cantibus aut herbis solvere posse Tib., magici cantus Col. poet.
b) vedeževanje, prerokba: avis Tib., veridici cantus Cat.

capōcchia f

1. glavica (igle, vžigalice ipd.)

2. šalj. glava, buča
a capocchia brez glave in repa

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

carente

carente de medios brez sredstev

carga ženski spol breme, tovor; naboj, obremenitev; obdolžitev; dolžnost, obveznost; naskok, napad

carga cerrada strnjen napad s sabljami; ostra graja, ukor
buque de carga tovorna ladja
echar la carga a uno komu najtežje breme naložiti
echar la carga de sí znebiti se bremena
echarse con la carga vreči puško v koruzo
llevar la carga opraviti najtežje delo
ser en carga biti nadležen
soltar la carga samovoljno razveljaviti sprejete obveznosti
volver a la carga znova začeti; znova na koga pritiskati
a carga cerrada počez, poprek; brez premisleka, brezobzirno; obenem, hkrati
de ciento en carga zelo majhne vrednosti
no hay carga más pesada que tener la conciencia cargada čista vest je najboljše zglavje
cargas pl službene dolžnosti, obveznosti
a cargas kupoma, na pretek
echar las cargas a uno po krivem koga obdolžiti

carína (urad) customs pl; (dajatev) duty, pl duties; tariff

brez caríne, prost caríne duty-free, custom-free; non dutiable
carína plačana duty-paid
podvržen caríni liable to duty; liable to customs, dutiable
neplačana carína unpaid duty
izvozna carína export duty
uvozna carína import duty, duties on entry
zaščitna carína protective tariff
trgovina brez caríne free trade
iti skozi caríno to go (ali to pass) through the customs
plačati caríno to pay duty (za, na on)
pobirati caríno to collect duty