Franja

step¹ [step] samostalnik
korak, dolžina koraka; način korakanja ali hoje; plesni korak; stopinja (noge); stopnica, prečka pri lestvi
množina lestev
množina koraki, tek, pot
figurativno korak, ukrep, mera
navtika luknja, v katero se postavi jambor
figurativno stopnja; čin (zlasti vojaški), napredovanje, povišanje
glasba interval
mehanika spodnje ležišče osi

step by step korak za korakom, postopoma
a false step napačen korak, spodrsljaj, figurativno napaka, napačna poteza
in step (with) v korak (z)
in his steps po njegovih stopinjah, figurativno po njegovem primeru (vzgledu, vzoru)
a rash step prenagljen, nepremišljen korak (dejanje)
door-step prag
waltz step valčkov korak
to break step priti iz koraka
it is only a step to my house ni daleč do moje hiše
to be out of step ne držati koraka
to cut steps in the ice sekati stopinje v ledu
they found his (foot) steps in the sand našli (odkrili) so njegove stopinje v pesku
when did he get his step? kdaj je napredoval (v službi)?
to keep step, to be in step with držati korak s
mind the step! pazi(te), stopnica!
mind (watch) your step! figurativno pazi, kaj delaš!
he has been moved up a step napredoval je za eno stopnjo
to retrace one's steps vrniti se po isti poti
to take (to make) steps against storiti (potrebne) korake (ukrepe) proti
to turn one's steps to ubrati, usmeriti korake proti, k
he walks (he follows) in my steps on gre po mojih stopinjah

stereotip samostalnik
1. pogosto v množini (o vnaprejšnji sodbi) ▸ sztereotípia, sztereotipikus kép, sztereotip képV Jugoslaviji je o Slovencih vladal stereotip, da so zadržani, da niso tako odprti. ▸ Jugoszláviában a szlovénokról az volt a sztereotipikus kép, hogy zárkózottak, hogy nem annyira nyitottak.
Stereotipi pogosto nastajajo zaradi premajhnega poznavanja problema, dogajanja. ▸ A sztereotípiák gyakran a probléma, a történések ismeretének a hiányából erednek.
Treba je tudi razbiti stereotip o tem, da je splavov vedno več. ▸ El kell oszlatni azt a sztereotípiát is, hogy egyre több az abortusz.
Serija je naredila tudi pomembne korake naprej pri rušenju rasnih stereotipov. ▸ A sorozat fontos lépéseket tett a faji sztereotípiák megdöntésében is.

2. (o posplošeni podobi) ▸ sztereotípia
Je stereotip ameriškega delavca – neumen, nespreten in netoleranten. ▸ Az amerikai dolgozó sztereotípiája – buta, ügyetlen és nem toleráns.
Nočem biti stereotip šefa kuhinje z visoko kapo in kuhati po preživetih pravilih. ▸ Nem akarok a főzősapkás séf sztereotípiája lenni, aki elavult szabályok szerint főz.
Od vseh večjih andaluzijskih mest je morda Jerez tisto, ki najbolj tipično predstavlja stereotip Španije. ▸ Az összes nagyobb andalúziai város közül talán Jerez az, amely a legjobban megmutatja a Spanyolországgal kapcsolatos sztereotípiákat.

3. nekdaj, tiskarstvo (tiskovna forma) ▸ sztereotípia
V preteklosti so pogosto uporabljali odlitke oziroma stereotipe, sedaj pa so jih izpodrinile svetločutne fotopolimerne plošče. ▸ Régebben gyakran használtak öntvényeket vagy sztereotípiákat, de ezeket mára felváltották a fényérzékeny fotopolimer lemezek.

sterilēscō -ere (—) (—) (sterilis) „(iz)jaloveti“, posta(ja)ti ali biti nerodoviten; o človeku, živalih in rastlinah: impia Trinacriae sterilescant gaudia vobis nec fecunda V., acescunt superventu musta, sterilescunt tactae fruges Plin., is ergo tradit leaenam primo fetu parere quinque catulos ac per annos singulis minus, ab uno sterilescere Plin., capri pinguitudine sterilescunt Plin., ova eius glutino atramenti ad speciem uvae cohaerentia masculus prosequitur afflatu; alias sterilescunt Plin., detracto illa alumno suo sterilescit ilico ac resilit Plin., illum erectis hispidum afflatu visuque ipso et pulvere etiam reliquas maritare; huius arbore excisa viduvio sterilescere feminas Plin., oleam si lambendo capra lingua contigerit depaveritque primo germinatu, sterilescere auctor est M. Varro Plin., amygdalam in argilla molli meridiem spectante seri iubet; gaudere et dura calidaque terra, in pingui aut umida mori aut sterilescere Plin., sterilescunt enim nec moriuntur Plin., oleam quidem etiam, si lambat capra, sterilescere auctor est Varro, ut diximus Plin., quidam et sorbum, si in calidiora loca venerit, sterilescere putant Plin., alias evagatur per agros et cogit solum sterilescere (sc. hipposelinum) Plin., qui ederint, sterilescere, mares feminasve Plin.; (o seskih) (po)sušiti se, mleko izgubiti (izgubljati): mamma sterilescit Plin.

stew² [stju:] prehodni glagol & neprehodni glagol
dušiti (se) v pari (o mesu itd.), počasi (se) kuhati, pariti se, cvreti se od vročine
sleng zelo se učiti, "guliti se"

stewed apples jabolčna marmelada
stewed pears hruškov kompot
the tea is stewed čaj je pretemen in grenak
let us go, we are stewing here pojdimo, tu se dušimo (od vročine)
to stew in one's own juice (grease) cvreti se v lastni masti, figurativno biti prepuščen svoji usodi
let them stew in their own juice naj sami pojedo kašo, ki so si jo skuhali

stick^*3 [stik]

1. prehodni glagol
prebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti (out of iz)
natakniti (čepico) (on, to na)
naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na)
zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem
pogovorno vreči pri izpitu
figurativno spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu)
sleng prevarati, oslepariti
sleng prenesti, vzdržati

2. neprehodni glagol
tičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti (out of iz)
(pri)lepiti se (on, to na, za)
zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa)
obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figurativno)
zagaziti; čvrsto sedeti (na konju)
pogovorno osta(ja)ti, vztrajati (at to pri)
držati se (to česa)
ostati zvest (by komu, čemu)
ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)

stuck to ameriško, sleng zaljubljen, zateleban v
stuck up sleng zmeden, zbegan
to stick at ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se ob
he sticks at nothing on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadrži
to stick bills lepiti lepake, plakate, plakatirati
stick no bills! plakatiranje prepovedano!
the boat stuck on a shoal čoln je nasedel na plitvino
she sticks to me like a bur ona se me drži (prime) kot klòp
to stick butterflies nabadati (nabosti) metulje
the door has stuck vrata so se zaskočila
to stick a flower in one's buttonhole zatakniti si cvetlico v gumbnico
to stick to a friend ostati zvest prijatelju
to stick to one's guns figurativno ostati zvest čemu, ne prelomiti besede
to stick one's head out of the window pomoliti glavo iz okna
they stuck to his heels prilepili (obesili) so se mu na pete
to stick one's hands in one's pockets vtakniti roke v žep
he sticks indoors on vedno tiči doma
to stick it sleng vzdržati, vztrajati
to stick to it oprijeti se, ne popustiti
to stick a knife into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
a man who will stick at nothing figurativno človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavi
some money stuck to his fingers figurativno poneveril je nekaj denarja
to stick in the mud obtičati v blatu
stick my name down on the list zapišite moje ime v seznam!
the nickname stuck to him vzdevek se ga je prijel
he is always sticking his nose into my business vedno vtika svoj nos v moje posle (zadeve)
to stick a pig zaklati prašiča
to stick to the point ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmeta
he stuck me with a puzzle spravil me je v zadrego z (neko) uganko
I stuck him with that question s tem vprašanjem sem ga vrgel na izpitu
to stick to one's promise držati svojo obljubo
to stick a stamp on a letter nalepiti znamko na pismo
it sticks in my throat obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figurativno ne morem zaupati
if you throw mud enough, some of it will stick če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjem
to stick to his word držati (svojo) besedo

stick¹ [stik]

1. samostalnik
palica, gorjača, sprehajalna palica; prot, šiba; bat, kij; držalo, držaj, toporišče, nasadilo; steblo, kocen
glasba dirigentska paličica, taktirka; tablica (čokolade)
navtika, hudomušno jambor
tisk vrstičnik
sleng revolver
množina protje, šibje, polena (kot kurivo)
figurativno, pogovorno dolgočasnež, sitnež
britanska angleščina, sleng lomilno orodje, lomilka

in a cleft stick v precepu, v škripcih
a few sticks of furniture nekaj kosov pohištva
any stick to beat a dog figurativno pretveza se hitro najde, sovraštvo ne izbira sredstev
the big stick ameriško, sleng politika grožnje z vojno drugi državi
as cross as two sticks figurativno pasje slabe volje
drum stick paličica za bobnanje
broom stick držaj metle
fiddle stick lok
gold stick zlata palica (ali njen nosilec), ki jo nosi polkovnik garde ob svečanih prilikah
riding on a stick broom jahanje (čarovnic) na metli
single stick lesena palica s ščitkom za roko (pri mečevanju)
sword stick votla palica, v kateri je bodalo
walking stick sprehajalna palica
the wrong end of the stick figurativno neugoden položaj; popačeno poročilo
to be beaten with one's own stick biti tepen z lastno palico, sam sebi jamo izkopati
to be in a cleft stick biti v precepu, v škripcih, v brezizhodnem položaju
it is easy to find a stick to beat a dog figurativno lahko je najti pretvezo
to cut one's stick sleng popihati jo, oditi
to get hold of the wrong end of the stick figurativno napačno (kaj) razumeti
to give a boy a stick šibati dečka
to pick up sticks pobirati vejevje (za kurjavo)
he wants the stick figurativno on potrebuje palico (batine)

2. prehodni glagol
podpreti (rastlino) s palico
tisk (po)staviti črke

stickler [stíklə] samostalnik
oseba, ki vztraja (zahteva, veliko da) na čem; malenkostnež, nergač, pedant; težaven problem

a great stickler for etiquette oseba, ki ji je mnogo do etikete
stickler over trifles dlakocepec; pedant
that officer is a stickler for obedience ta častnik zahteva brezpogojno pokorščino

stíh line; verse

v stíhih in verse
klen stíh pithy line
katalektičen (nepopoln) stíh catalectic verse
stopica stíha metrical unit, foot
delati, kovati stíhe to versify
ta stíh šepa this is a halting verse

still² [stil]

1. prislov
še vedno, še (pred primernikom), doslej

2. veznik
vendar, vendarle, kljub temu

still dearer (bigher) še dražji (višji)
points still unsettled doslej (še vedno) neurejena vprašanja
we are still here še (vedno) smo tu
it is mild today, still I should take my coat if I were you ni hladno danes, vendar bi jaz na vašem mestu vzel površnik

stimulus -ī, m (prim. īnstīgō in stilus) ost, ósten, óstno, bodica, šilo

I. kot voj. t.t. pl. stimuli stímuli = koničasti (šilasti, óstnati, ostri) kôčki kolíč(k)i = železne paličice s kavlji, zabite v zemljo in zakrite, nekaki rogljači ali železne nastave, železne pasti (prim. stilus 1.): taleae pedem longae ferreis hamis infixis … quos stimulos nominabant C., se stimulis inopinantes induebant C. —

II.

1. ost, ósten, óstno, bodica za poganjanje živine in kaznovanje sužnjev, nekakšno priganjálo, gonílo: Pl., Col., Plin. idr., parce, puer, stimulis O., nec … pudeat … stimulo tardos increpuisse boves Tib., nam exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; preg. gl. caedō, calcitrō, calx.

2. metaf.
a) ost, ósten, óstno, bodica, želo = muka, bol, bolest, duševni nemir, bolečina, trpljenje ipd.: Pl., Sil., Sen. tr. idr., stimulos doloris contemnamus Ci., caeci stimulos avertere amoris V. ljubosumnost, reginam Allecto stimulis agit undique Bacchi V. z bakhovsko besnostjo, z bakhantsko blaznostjo, subesse caecum aliquem cordi stimulum Lucr., stimulosque in pectore caecos condidit O.; prim. pren.: ea frena furenti (sc. Sibyllae) concutit et stimulos sub pectore vertit Apollo V.
b) spodbuda, izpodbuda, vzpodbuda, pobuda, (v)zgib, impulz, spodbudilo, dražilo, drastilo, stimulácija, stímulans, stimulánt, stímul(us): stimuli quidam industriae ac laboris Ci., defendendi Vatinii fuit ille etiam stimulus Ci. ep., quae (sc. virtus) … animum gloriae stimulis concitat Ci., amoris stimuli L., stimulis agitatur amoris O., is risus stimulos … animo muliebri subdidit L. je spodbodel duha, subiectat lasso stimulos H., stimuli furoris O., accensae irae Stat., irarum Lucan., nequitiae Pr., secundae res acrioribus stimulis animos explorant T., suis stimulis excitos Moesiae duces (sc. esse) T., alicui stimulos alicuius rei admovere Ci. ali adicere O. ali subdere O. ali dare Stat. spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati) koga k čemu, na kaj, tam praecipiti materna furori Pyrrhus origo dabat stimulos Sil. tolikšna besnost (hudobnost) je že zgodaj usmerjala k misli (dala misliti, spodbujala k ideji), da je Pir praded njegove matere, aliquem stimulis acuere Sil. spodbujati, spodbadati koga, addit ad dicendum etiam pudor stimulos Q. tudi čut za poštenje (čast) nas spodbuja h govorniškemu nastopanju (da naj nastopimo kot govorniki).

sting^*2 [stiŋ]

1. prehodni glagol
zbosti, pičiti, ugrizniti; (za)peči, (za)boleti; zadeti v živo, (globoko) raniti, užaliti, mučiti; gristi (vest); spodbosti
sleng preveč zahtevati, ogoljufati, oslepariti, oškodovati

2. neprehodni glagol
imeti želo; pičiti; boleti, peči, žgati

my hand stings roka me peče, boli
the insult stung him žalitev ga je globoko ranila
the blow stung me udarec me je zabolel
pepper stings one's tongue poper žge na jeziku
he was stung for a fiver sleng osleparili so ga za pet funtov
he is stung with remorse vest (kesanje) ga peče
it stung me to the heart do srca me je zabolelo
to sting to the quick zadeti v živo
to sting into rage do besnosti razdražiti
a wasp stung him osa ga je pičila

stīpendium -iī, n (iz *stip[i]-pendium: stĭps in pendĕre denar odtehtati (odtehtavati)) stīpendium torej = odtehtavanje denarja, odtehtani denar; od tod

1. = aes militare mezda, plačilo za vojaško službo (vojaščino), vojaška plača; v Rimu so jo vpeljali l. 406: Varr., Iust., Amm., stipendium militare L., Plin. ali militum Cu., militum stipendia Plin., stipendium duum mensum Cu., stipendiorum solutio Iust., cum stipendium ab legionibus flagitaretur C., alicui (militibus, equitibus, exercitui) stipendium dare L., Brutus in Ci. ep., C. ali numerare Ci. ali exsolvere L., Lamp. ali persolvere Ci. ep., idem (sc. senatus) … victorem exercitum stipendio adfecit Ci., stipendium alicui decernere Ci. ep. ali constituere Q., modum (količino, vsoto) stipendii sibi ipsi constituere conati sunt Vell., stipendium accipere L., fraudare ali avertere C. poneveriti (poneverjati), ukrasti, (i)zmakniti, augere C., stipendium (stipendia) merere ali mereri vojaško mezdo (za)služiti, služiti v vojski, opravljati vojaško službo, biti v vojaški službi: primum stipendium meruit annorum decem septemque N., si statim stipendia mereri coeperamus Ci., auxiliaria stipendia mereri T. služiti pri pomožnih četah, služiti v pomožnih enotah, stipendiis honestis militare Eutr. v vojski imeti imenitno mesto (visok položaj), v vojski imeti visok čin.

2. meton.
a) vojna služba, vojaška služba, vojaška kariera, vojaščina: homo nullius stipendii S. ki ni nikdar služil vojske (v vojski), ki ni bil nikoli vojak, sextus decimus stipendii annus T.; večinoma v pl.: Vell. idr., finis stipendiorum Ci., partem militum, qui iam stipendiis confecti (po drugih confectis) erant, dimisit Ci., stipendia facere S. kot vojak služiti, opravljati vojaško (vojno) službo, cum stipendia … faciebatis L., cum stipendia pedibus (peš, kot pešec, v pehoti) propter paupertatem fecisset L., emerita stipendia S., L. doslužena vojaščina, končan vojaški rok, končana vojaška služba, fortissimae militiae stipendia emeritus Val. Max. zelo pogumno dosluživši vojaško službo, decimum annum dilectibus stipendiis se exhaustos esse L., stipendia implere L. epit., explere T., castrensibus stipendiis imbui Plin. iun. učiti se (vojaške) službe v (vojaškem) taboru (ostrogu); pren.: tamquam emeritis stipendiis libidinis, ambitionis … Ci. tako rekoč dosluživši pri … , plurium velut emeritis annorum stipendiis Col., functus omnibus humanae vitae stipendiis Sen. ph.
b) occ. posamezno službeno leto, leto službe, vojno leto, vojni pohod: octavo iam stipendio Hirt., si in singulis stipendiis is ad hostes exuvias dabit Pl., multa (minima) stipendia habere L., plurimorum stipendiorum milites L., stipendia alicuius numerare L., Iust., septem et viginti enumerare stipendia L., stipendiis duobus ter et vicies vulneratus est Plin., missionem dare vicena stipendia meritis T., quadragena stipendia senes tolerent T., quadragesimum id stipendium Caecina parendi aut imperitandi habebat T. štirideseto leto je služil Cecina deloma kot podrejeni, deloma kot poveljujoči.
c) metaf. služba nasploh: rex, cui (sc. Hercules) duodecim stipendia debebat Iust. ki mu je bil zavezan opraviti 12 služb (del, nalog).

3. davek, dajatev, dača, carina, tribút, kontribúcija, starejše dan (f): Enn. ap. Varr., Iust., Amm. idr., stipendium pendere C., L., stipendia pendere S., stipendium solvere L., stipendium capere (sc. se) iure belli, quod victores victis imponere consuerint C., stipendium imponere (sc. alicui) C., L., argentum in stipendium imponere L., stipendium conferre L., Vell., exigere L., remittere L., stipendio liberari C., de stipendio recusare C., iis (sc. virginibus Vestae) … stipendium de publico statuit L. dohodke; metaf.
a) nasploh dajatev: dira ferens stipendia tauro (= Minotauro) Cat.
b) pomoč, podpora, „štipendija“: alii aliquod stipendium nostro studio contulerunt Col.
c) kazen, pokora: quod me manet stipendium? … iussas cum fide poenas luam H.

stir³ [stə:]

1. prehodni glagol
(pre)mešati (tekočino); (po)drezati; (pre)tresti, premakniti, razgibati; spodbuditi, izzvati (to, into k)
razvneti, razburiti, razburkati

2. neprehodni glagol
(dati) se mešati; premakniti se, premikati se, gibati se, razgibati se; zbuditi se, vstati; razburiti se; reagirati (to na)
krožiti (novica), prenašati se; zgoditi se, dogajati se

anything stirring? se kaj dogaja? kaj novega?
not a breath (of wind) is stirring najmanjše sapice ni
to stir s.o.'s blood razburkati, razvneti, navdušiti koga
to stir one's coffee premešati si kavo
don't stir! ne premikajte se!
not to stir an eyelid niti z očesom ne treniti
not to stir a fingor (to help) s prstom (niti z mezincem) ne migniti (v pomoč)
to stir the fire podrezati ogenj
he never stirs out of house on se nikoli ne premakne iz hiše, vedno čepi doma
nobody is stirring yet nihče še ni vstal (iz postelje)
to stir heaven and earth figurativno napeti vse sile
to stir the heart ganiti srce
there is no news stirring nobena novica ne kroži
to stir one's stumps pogovorno hitreje stopiti, pohiteti, podvizati se
to stir s.o.'s wrath razjariti, razbesniti koga, spraviti koga v besnost

stíska distress; need; pinch, scrape; straits pl; emergency; figurativno hot water

v stíski za denar pogovorno strapped for cash, short of the ready, broke, stony-broke
denarna stíska straitened circumstances pl
v hudi stíski with one's back to the wall
v stíski in an emergency, in a scrape
biti v stíski to be in need, to be in a tough spot
ona je v hudi stíski she is in great distress
je v hudi stíski za denar he is hard pressed for money
v stíski smo s časom we are pressed for time
izvleči se iz stíske to get out of a scrape
spraviti koga v stísko to put someone in a tight spot
v hudi stíski so (pogovorno) they are hard up (ali in a tight spot); they are in hot water
čutiti stísko to feel the pinch
priti v stísko to get into a scrape
pomagati prijatelju iz stíske (figurativno) to help a lame dog over a stile
v stíski spoznaš prijatelja a friend in need is a friend indeed

stlāt(t)a -ae, f stláta, ladja, ki je bila širša kot višja; od tod naj bi izviralo tudi njeno ime: stlatus = star. obl. za latus, torej „širočnica“, menda sprva neka gusarska ladja, pozneje trgovska ladja, križarka: prosumiae vel geseoretae vel oriolae, stlattae, scaphae, pontones Gell., catis, phaselis, lintribus, stlattis, rate Tarnim et Garumnam permeat Aus., stlat[ta genus erat navigii] latum mag[is quam altum, sic] appellatum [a latitudine … ] Fest., P. F., Th. Prisc.

stolnica samostalnik
(cerkvena stavba) ▸ székesegyházLjubljanska stolnica je nabito polna, ljudje stojijo še zunaj. ▸ A ljubljanai székesegyház zsúfolásig megtelt, még kint is állnak az emberek.
Nova cerkev naj bi bila večja kot stara, a še vedno majhna za stolnico. ▸ Az új templom a tervek szerint nagyobb lesz a réginél, de székesegyháznak még mindig kicsi.
Sopomenke: katedrala

stopalo samostalnik
1. ponavadi v množini (del noge) ▸ lábfej, talpČe hočemo živeti aktivno, moramo še posebej paziti na svoje noge in stopala. ▸ Ha aktívan szeretnénk élni, különösen oda kell figyelnünk a lábainkra és a lábfejeinkre.
Povezane iztočnice: refleksna masaža stopal, diabetično stopalo

2. ponavadi v množini (del nogavice) ▸ talp
Pripnite ščipalke za perilo na stopala nogavic ali najlonskih nogavic. ▸ A zoknikat vagy a nejlonharisnyákat a csipesszel a talprésznél akassza fel.
Podnevi so dobri pajaci brez stopal, saj so otroku prav bistveno dlje kot pajaci s stopali. ▸ Napközben a talpnélküli rugdalózók jók a gyereknek, mivel sokkal tovább tartanak, mint a talpas rugdalózók.

3. (pedal) ▸ pedálŽe kot otrok sem bil veliko v stiku z motorji in avtomobili, ki sem jih že vozil, še preden sem z nogama sploh segel do stopala za plin. ▸ Már gyermekkoromban is sokat voltam motorok és autók közelében, már akkor vezettem, amikor a lábam még le sem ért a gázpedálig.
Ko se je s polno hitrostjo bližal desnemu ovinku, je nenadoma začutil mehko stopalo za zavoro. ▸ Amikor teljes gázzal közeledett a jobb kanyarhoz, egyszer csak azt érezte, hogy puha a fékpedál.

stopínja footstep, footprint, footmark; step; (stopnja) degree

hoditi po stopínjah koga to tread in someone's footsteps, (figurativno) to follow someone's example
on gre po mojih stopínjah he is following in my footsteps
sekati stopínje v led to cut steps in the ice
10 stopínj nad (pod) ničlo 10 degrees above (below) zero

stopnišče samostalnik
(niz stopnic) ▸ lépcsőház, lépcsőZa varno hojo po stopnicah potrebujemo tudi osvetlitev stopnišča. ▸ A lépcsőházak megvilágítására is szükség van, hogy a lépcsőkön biztonságos legyen a közlekedés.
Sledili so mu po ozkem lesenem stopnišču v prvo nadstropje. ▸ Egy keskeny falépcsőn követték őt az első emeletre.

stôpnja degree; (časti) grade; (razvoja) stage; (vzpona) gradient; level

na isti stôpnji z on a level with, at the same stage as
od stôpnje do stôpnje from stage to stage
po stôpnjah by degrees
najvišja stôpnja climax
doktorska stôpnja (doktorat) doctor's degree, doctorate
enačba I. stôpnje simple equation
zadnja stôpnja (stadij) jetike the last stage of consumption
socialna stôpnja social grade (ali level)
najnižja stôpnja družbe the lowest level of society
on je za stôpnjo višji od mene (žargon) he is a cut above me
služiti od najnižje stôpnje vojska to start as a ranker, (figurativno) to start at the bottom of the ladder