Franja

raudusculum (rōdusculum in rūdusculum) -ī, n (demin. iz raudus) brezobličen košček medi (brona, bakra) kot novec, droben (majhen) denar, denarček, novčič: quem ad modum omnis fere materia non deformata rudis appellatur, sicut vestimentum rude non perpolitum, sic aes infectum rudusculum Cincius ap. Fest., aes raudus dictum; ex eo [in] veteribus in mancipiis scriptum „raudusculo libram ferito“ Varr., sed etiam signato, quia in mancipando, cum dicitur: „rudusculo libram ferito“, asse tangitur libra Fest.; meton. majhen dolg, dolgek: de raudusculo Numeriano multo te amo Ci. ep. zavoljo odprave majhnega dolga Numeriju, ker si Numeriju odpravil majhen dolg, de raudusculo Puteolano gratum Ci. ep., de raudusculo quod scribis Ci. ep., nec mehercule me raudusculum movet Ci. ep.

rāvis, acc. -im, f (rāvus; gl. raucus) hripavost, zahripanost, zamolklost: Fest., P. F., ubi si quid poscam, usque ad ravim poscam Pl., prius [ad ravim poscas panem quam place]ntam feceris Caecil. fr., expur[i]gabo hercle omnia ad raucam ravim Pl., tragoedi adeo ni cottidie proclament, claritudo arteriis obsolescit; igitur identidem boando purgant ravim Ap.

razstrelívo (-a) n esplosivo, detonante:
brizantno razstrelivo esplosivo dirompente, ad alto potenziale
inizialno razstrelivo (tudi kem. ) innescante
voj. plastično razstrelivo esplosivo al plastico
varnostno razstrelivo esplosivo di sicurezza
jedrsko razstrelivo carica nucleare
skladišče razstreliva polveriera, santabarbara

reātus -ūs (reus)

1. status (stan, položaj) obtoženca, obtožni (zatožni) status (stan, položaj), obtoženost, zatoženost: in reātu esse Icti. biti (ob)tožen, pod obtožbo biti, si det iniqua tibi tristem fortuna reatum Mart. če te trda usoda (sovražna sreča) spravi pod obtožbo, če te kruta usoda podvrže obtožbi, če ti kruta usoda nakoplje obtožbo, revocato ad reatum Alcibiade Iust. da bi ga dali pod obtožbo, da bi ga obtožili.

2. meton.

1. krivda, očitek, dolženje, (ob)dolžitev, okrivitev: Ap., Eccl.

2. obtoženčeva zunanjost, zatoženčeva obleka (klas. sordes): diem ferme circa mediam repente intra pistrinum mulier reatu miraque tristitie deformis apparuit Ap.

rebellātiō -ōnis, f (rebellāre) obnovitev vojne (sovražnosti), upor, vstaja, odpad, punt(arstvo): Serv., Aug., commotis ad rebellationem Trinovantibus T.; v pl.: cum enim crebris rebellationibus meruissent ut eorum urbem funditus Romani evertere vellent Val. Max., omnibus militaribus copiis Tullus Hostilius Fidenas aggressus, quae surgentis imperii nostri incunabula crebris rebellationibus torpere passae non sunt Val. Max.

rebelliō -ōnis, f (rebellis) obnova (obnovitev, ponavljanje) vojne, ponovljen (ponoven) upor, ponoven odpad, punt, vstaja (premagancev), rebeljón: Vell., T., Ligurum L., Germaniae Suet., rebellio trium principum Suet. burna, uporna vlada, rebellionem facere C. znova se upreti, rebellionem parare T., Samnites arma et rebellionem spectare L., Boiorum quoque gentem ad rebellionem spectabatur L., ut diu nihil inde rebellionis timere possent L., magnam partem Etruscorum ad rebellionem compellere L.; pl.: Carthaginiensium rebelliones Ci.

re-bellō -āre -āvī -ātum

1. vojno proti zmagovalcu obnoviti (znova začeti), znova vstati (se dvigniti) zoper zmagovalca, znova se upreti (upirati) komu, čemu, zoper koga, kaj, (s)puntati se, znova se vojskovati, znova se bojevati, napasti koga z vojsko, z vojsko se dvigniti nad koga: Hirt. idr., Veliterni totiens rebellaverunt L., gravius rebellare L. z večjo silo, resneje, Volsci rebellarunt L., pacatas incitare ad rebellandum L. na vstajo, k vstaji, rebellare contra ali adversus aliquem: Eutr., Vulg., crebrius Suet.; z dat.: diabolo Iulianus ap. Aug.; pesn. metaf. obnoviti boj: tauro mutatus membra rebello O.

2. pren.
a) upreti (upirati) se: rebellat saepe humor Plin., cito rebellat affectus Sen. ph., rebellat pudor Sen. tr.
b) zopet (spet) priti (prihajati) na dan, zopet se prikaz(ov)ati, zopet se pojaviti (pojavljati): vitia rebellant Plin.

recare

A) v. tr. (pres. rēco)

1. prinesti, prinašati:
recare una notizia povedati novico
recare ad effetto pren. uresničiti
recare a perfezione pren. izpopolniti

2. nositi (na sebi)

3. povzročiti, povzročati; prizadeti:
recare gravi danni povzročiti veliko škodo
recare disturbo (a) motiti, biti v nadlego

B) ➞ recarsi v. rifl. (pres. mi rēco) odpraviti, odpravljati se; iti

re-cēdō -ere -cessī -cessum (re in cēdere)

I. s polnim pomenom praep. iti nazaj, oditi, umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, odstopiti (odstopati), (od)jenjati (naspr. accedere): Ca. fr., Pl., Cu., Plin., Plin. iun., Q. idr., quantum a conspectu suorum recesserint N., nebulas recedere iussit O., Aulesten proterret equo, ruit ille recedens V.; izhodišče z abl.: thalamoque recessit O.; abl. pojasnjen s praep.: hostes ex eo loco recesserunt C., a Mutina recedere Ci., de medio recedere Ci.; smer: recedere in tergum V. nazaj, in castra Corneliana C.; metaf.: anni venientes et recedentes H., studia … in conventus scholarum recesserunt Q., (sc. sagitta flammis) consumpta recessit in ventos V. je prešla v zrak (dim), illae undae comitiorum … ut ad alios accedant, ab aliis autem recedant Ci.; occ.

1. (o krajih in vodovju) umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izginiti (izginjati, izginevati): O., Cu., Cat., Plin., Plin. iun., Sen. ph., Sil., Stat., Val. Fl. idr., provehimur portu terraeque recedunt V., Anchisae domus recessit arboribus obtecta V.

2. umakniti se v spalnico, iti spat: Petr., iamque recessurae viridi de stipite factas admorunt oculis usque sub ora faces O.

3. (v slikarstvu) stopiti (stopati) v ozadje, izgubiti (izgubljati) se v ozadju: pictor vi artis suae efficit, ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q.

4. (o telesnih delih) izgubiti se, skriti se, upasti: venter recessit Plin. iun. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. ločiti (ločevati) se, oditi (odhajati), oddaljiti (oddaljevati) se, zapustiti (zapuščati), izginiti (izginjati, izginevati), jenjati (jenjevati), pojenjati (pojenjevati, pojenjavati), odjenjati (odjenjevati, odjenjavati): Pl., Plin., Stat., Lucan., Cels. idr., nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt longius (sc. apes) V., caput (e) cervice recedit O. se loči od vratu, penitus a natura recedere Ci., a conspectu suorum recedere N. izginiti spred oči, in ventos vita ali anima recessit V. je izginilo (izginila), maris ira recessit V. je prešla, se je polegla, se je unesla, recedere a iudicio Q., nomen („hostis“) a peregrino recessit Ci. je zapustilo (= izgubilo) pomen „tujec“, recedere ab usitata consuetudine Ci. ali ab usu cotidiano Q. razlikovati se od ustaljene navade, ne ujemati (skladati) se z ustaljeno rabo; s samim abl.: sic numquam corde recedit nata tuo Stat.

2. metaf. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu, odreči (odrekati) se čemu, opustiti (opuščati) kaj: ab institutis superiorum, ab iure, ab legibus, ab consuetudine Ci., a caritate patriae N., recessimus (recessum est) ab armis Ci. položiti (odložiti) orožje, ab oppugnatione C., a vita Ci. iti s tega sveta = zadati si smrt, umreti, narediti samomor, a iudicio Q.; abs.: recessit Licinianus Plin. iun. je odstopil, se je umaknil (kot zagovornik) = se je izognil zagovoru (zagovorništvu), cum res (imetje, premoženje) ab eo, quicum contraxisset, recessisset et ad heredem pervenisset Ci. uide, gre komu v izgubo, propade, se izgubi, sive remanserit (sc. praedium) penes emptorem sive recesserit Icti. — Od tod adj. pt. pf. recēssus 3 nazaj pomaknjen, odmaknjen, nazaj potisnjen, oddaljen: scaena recessior Vitr.

re-cellō -ere (re in *cellō2; prim. *cellō2, clādēs)

1. intr. odskočiti, nazaj udariti, nazaj skočiti, nazaj poseči (posegati): terra retro recellit Lucr., cum (sc. ferrea) manus gravi libramento recelleret ad solum L.

2. trans. nazaj nagniti (nagibati): nates Ap., totum corporis pondus in postremos poplites Ap.

recēns -entis (najbrž iz re in indoev. kor. *(s)ken-, *qen- spočeti, ustvarjati; izvirati, nastati; posta(ja)ti svež; prim. gr. καινός, sl. začeti, začetek)

I. adj.

1. svež = ravnokar prihajajoč, prišel, prišedši, gredoč, vračajoč se od kod, takoj (brž, naravnost, prècej) po čem, za čim, gredoč od kod, kmalu po čem: Varr. idr., Romā sane recentes Ci. ep., recens victoriā, dolore et irā, praeturā T.; nav. s praep.: recens a vulnere Dido V. prav zdaj (ravnokar, pravkar, malo prej) ranjena, Poenus recens ab excidio Sagunti Iberum transiit L., cum e provincia recens esset Ci. takoj po vrnitvi iz province, Homerus recens ab illorum aetate Ci. ki je živel takoj za njimi, viri a diis recentes Sen. ph. naravnost od bogov izhajajoči, vox, a qua recens sum Sen. ph. ki se ga še živo spominjam, recens a dolore T. še otožnega (žalostnega srca), še ganjen od boli (bolesti), še poln bolečine; toda: recens in dolore T. v še mladi boli, v še sveži bolečini (bolesti), recentior in dolore Corn.; pren.: locus caede recens V. na katerem se je pravkar izvršil umor, na katerem je pravkar prišlo do umora, še topel od prelite krvi.

2. svež = na novo prihajajoč, čil, močen, močan, jak, čvrst, trden, krepak, korenjaški (naspr. defatigatus, (de)fessus): Auct. b. Afr., Iust. idr., integri et recentes defatigatis succedunt C., equi O., animus L., clamor Plin. živahen.

3. svež, nov, mlad, pravkaršnji (pravkaršen), ravnokaršnji (ravnokaršen), zdajšnji, sedanji, recénten (naspr. vetus): recens filii veterem patris renovavit memoriam N., veteris contumeliae … recentium iniuriarum memoria C., recens odium L., officia recentissima Ci., antiqui viri … et recentes Ci., Cato recens Sen. ph. Kato mlajši, memoria recentior Ci. novejši čas, hanc ipsam recentem novam (sc. rem) devoravit Ci. ki mu je šele pred kratkim pripadlo, crescam laude recens V., fera T. nedavno ujeta, pred kratkim ulovljena, catulus Varr. pravkar povržen; subst. m. pl. recentiores novejši, poznejši, mlajši pisci, novodobniki, sodobniki: Ci., Plin.; subst. n. pl. recentia še sveže = novejše (pravkaršnje, pravkar pretekle, pravkar minule, nedavne) reči (stvari, zadeve): Ci.

4. (o)presen, príčen, svež, hladen, mrzel, studèn (studén): recens aqua, latices O. sveža = malo prej zajeta voda, lac O. sveže mleko = mleko izpod krave, sanguis O. še topla, serta V., herbae O., caespes C., nequam est (sc. piscis) nisi recens Pl. če ni ujeta pred kratkim, arma O. na novo (na)brušeno, prata recentia rivis O. namakani, recens tellus O. na novo ustvarjena; metaf.: recenti re Pl., Ci. ali recenti negotio Ci. ali recenti facto O. ali in recenti Icti. pri samem dejanju, ob dejanju samem, sredi dejanja, takoj, recens adhuc calor Cu. še živa, recens anima O. duša pravkar umrlega, recens partus T. pravkaršnji. —

II. adv. (recēns) ravnokar, pravkar, malo prej, nedavno, pred kratkim, pred nedavnim, v zadnjem času, zadnjič, nedolgo tega, otódi: Gell. idr., puer recens natus Pl., Octavius recens natus Suet. (pl. subst. recens nati novorojenci: Gell., Lact.), quod recens audivimus Corn., sole recens orto V., recens acceptum vulnus T., recens perdomita Hispania T., recens ad Regilium lacum accepta clades L., inter recens domitos Isauros S. fr., coria recens detracta S. fr., corpora nova et recens nata Lact., animalia recens edita Lact.

Opomba: Abl. sg. recentī, pesn. včasih ĕ: O.; nom. pl. recentia, gen. recentium, pesn. včasih -um: H., Sil. — Od tod adv. recenter: recenter capti turdi Pall., recenter lecta poma Pall.; superl. recentissimē res nedavno, prav pred kratkim (nedavnim), res otódi: res recentissime gestae Iust. prav pred kratkim, quam recentissime stercorato solo Plin.

re-cēnseō -ēre -cēnsuī -cēnsum in -cēnsītum (re in cēnsēre)

1. pazljivo (pozorno, natančno, temeljito) si ogledati (ogledovati), pregledati (pregledovati), se razgledati (razgledovati), prešte(va)ti
a) kot voj. t.t. (o poveljniku): C., exercitum, legiones L., captivos praedamque recensere L., haec (sc. peditum milia CCXL) in Aeduorum finibus recensebatur numerusque inibatur C., biduo acceptam cladem recensere L.
b) kot držpr. t.t. (o cenzorju): equites (viteze) recensere L., qui recensiti non essent Suet. ki bi še ne bili po cenzusu vpisani v imenik (prejemnikov žita na javne stroške).
c) kot ekonomski t.t. (o gospodarju): pecus et familiam recensere Col., vestem servitiorum et ferramenta bis singulis mensibus recensere Col., vellera ad numerum pecoris recensere Col.; tudi splošno: captivos ordine pisces recensere O.

2. metaf. pregledati (pregledovati) =
a) (v mislih, v duhu) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati) o čem, pregledati (pregledovati), iti skozi kaj: omnem suorum numerum carosque nepotes fataque fortunasque virūm V., ab initio loca haec recensere Q., cum animo suo memoriam alicuius Min.
b) (z besedami) pregledati (pregledovati) = našte(va)ti: fortia facta recensere O., haec Ap.; abs.: referente alio … ipso … recensente Plin. iun.
c) (kritično) presoditi (presojati), pretres(a)ti, oceniti (ocenjevati): ut (sc. poëmata) post recenserentur Gell.
d) pesn. preteči (pretekati), preiti (prehajati): signa recensuerat bis sol sua O.

Opomba: Pt. pf. recēnsītus: Aug., Cl., Front., Prud., Tert.

receptiō -ōnis, f (recipere)

1. pridrž(ev)anje, pren. pridržek, pridržaj, rezerva: G., quidquid venditor recipere vult, nominatim recipi oportet; nam illa generalis receptio nihil prospicit Ulp. (Dig.).

2. sprejem: Macr., Fest., quid tibi hunc receptio ad test meum virum? Pl.; poseb. skrivni sprejem: Cod. I., David Ambr.

re-ceptō -āre -āvī -ātum (frequ. k recipere)

1. hitro vzeti (jemati) nazaj
a) trans. močno potegniti (potegovati, potezati) nazaj: hastam receptat V.
b) refl. se receptare hitro jo popihati, hitro jo potegniti (nazaj), hitro zbežati, hitro jo pobrisati, hitro se umakniti: recipere se in tectum Ter.; pesn. metaf. (o neživih subj.): Saturni sese quo stella receptet V. se obrne nazaj, qua multā litus se valle receptat Pers. koder se obala umika (nazaj) v številne zalivčke.

2. nazaj spreje(ma)ti, zopet (spet) spreje(ma)ti: quod missum est ex aetheris oris Lucr., corpus (sc. convalescens) paulatim redit in sensus animamque receptat Lucr., placido natura receptat cuncta sinu Lucan.

3. pogosto, večkrat, ponovno vzeti (jemati) spreje(ma)ti k sebi, da(ja)ti zavetje, (po)nuditi zavetje: filium ad se Ter., mercatores L., eodem subsidio obaerati adversum creditores receptabantur T.

receptrīx -trīcis, f (fem. k receptor) sprejemalka

1. (v negativnem pomenu) skrivalka, prikrivalka: Messana, tuorum adiutrix scelerum, libidinum testis, praedarum ac furtorum receptrix Ci., fuisse Messanam omnium istius furtorum ac praedarum receptricem negare non poterunt Ci., hanc sibi iste urbem delegerat, quam haberet adiutricem scelerum, furtorum receptricem Ci.

2. (v pozitivnem pomenu) sprejemalka: hanc esse civilis rationis admirandam temperantiam … [cum] receptrixque sit naturarum ad diversa tendentium Ap., anima receptrix salutaris verbi Ambr.

receptus² -ūs, m (recipere)

1. act.
a) potèg, potegovánje, potezanje nazaj, vlečenje, vleka, pritegovanje česa k sebi (nase): spiritūs Q.
b) umik, preklic, oporeka: nimis pertinacis sententiae L.

2. (refl.) pomikanje, umikanje (nazaj)
a) kot voj. t.t. „povratni pohod“, povratek, umik(anje): expeditum receptum habent ad suos C., signum receptui dare L. ali receptui canere C. idr. dati trobiti k umiku; pesn.: iussos canere receptus O.; impers.: si receptui cecinisset L. ko bi se bilo trobilo k umiku; pren.: revocante et receptui canente senatu Ci., canere receptui a miseriis? Ci. odvrniti se od … , odvrniti duha od … , cane, Musa, receptūs O. (od)trobi k umiku = nehaj, pusti.
b) odstòp, odstópanje od česa, odpoved, odpovedovanje čemu, opustitev, opuščanje česa: non tutissimus a malis consiliis receptus L., eo processuras (sc. civitates) unde receptum ad paenitendum non haberent L.
c) zatekanje, pribežanje, iskanje zavetja (zatočišča): receptus ad Caesaris gratiam atque amicitiam C., receptus tutus ad expertam clementiam L.

recēssim, adv. (recēdere) nazaj: Pl. ap. Fest., recessim cedam ad parietem Pl., ego cunas recessim rursum vorsum trahere et ducere Pl.

recēssus -ūs, m (recēdere)

I. vrnitev, vračanje, povratek, umik(anje), odstòp, odstópanje (naspr. accēssus, prōcēssus)

1. vrnitev, vračanje, povratek: hiemem opperiri nec sicut aestivas aves statim autumno tecta ac recessum circumspicere L., recessum primis ultimi non dabant C.

2. pren. oddaljevanje, odtekanje, oseka: maris accessus et recessus Ci. plima in oseka, lunae accessus et recessus Ci. približevanje in oddaljevanje, accessus et recessus (sc. aestuum marinorum) Ci. dotekanje in odtekanje = plima in oseka.

3. pren. umikanje, odvračanje, mržnja, odpor do česa: natura bestiis dedit cum quodam appetitu accessum (instinktivno nagnjenje, instinkt, čut, nagon) ad res salutares, a pestiferis recessum Ci.

4. pren. umik(anje), odstòp, odstópanje: tum accessus (zalete, nalete, poskuse, pristope) ad causam, tum recessus Ci., strenua ingenia, quo plus recessus sumunt, hoc vehementiores impetus edunt Val. Max., ut metus recessum quendam animi et fugam efficiat Ci. umik in pobeg. —

II. meton. o oddaljenih ali odmaknjenih delih ali krajih

1. ovinek, poglobitev, poglabljanje, uglobitev, uglabljanje, vbočenost, ozadje, konkr. vboklina, upogib, brezno, zaliv ipd.: spelunca vasto submota recessu V., processus singulorum et recessus Cels. štrline (izbokline, štrleči deli) in vbokline (upognjeni, vbočeni deli), gemmae Plin., aprici montium recessus Plin. planinska brezna, Oceanus Europam recessibus (zalivi) crebris excavans Plin., oris Q.

2. odmaknjenost, umaknjenost, samota, umik: mihi solitudo et recessus provinciae est Ci., tuti recessus V., nos terrarum ac libertatis extremos recessus ipse ac sinus (zaliv) famae in hunc diem defendit T.; poseb. (konkr.) soba, sobana: marmoreo superi sedere recessus O. skrivna soba, domus in multos diducta recessus Q.

3. osamljen (odmaknjen, oddaljen, osamel) kraj, zakot(ek), zakotje, skrivališče, kot, luknja: Ci. idr., Phrygiae recessus omnes L. vse luknje, recessus speluncae similis O., descripto in omnes recessus maris praesidio navium Vell., magni recessus Cu. širni parki.

4. metaf. kot, kotiček, luknja, guba, ozadje: in animis hominum latebrae sunt et recessus Ci. koti, kotički, gube, sed habeat tam illa in dicendo admiratio ac summa laus umbram aliquam et recessum, quo magis id, quod erit illuminatum, exstare atque eminere videatur Ci., grammatica plus habet in recessu quam fronte promittit Q. ima več skritega v ozadju (= več skriva v ozadju), kot pa obljublja spredaj (= kaže na prvi pogled).

rechamus -ī, m = trochlea superior prvi škripec pri dvigalu ali škripčevju: alligatur in summo troclea, quem etiam nonnulli rechamum dicunt Vitr., ad rechamum autem imum ferrei forfices religantur Vitr.