desyerba ženski spol ameriška španščina motika za osat
détachant, détacheur [-šɑ̃, šœr] masculin sredstvo za odstranitev madežev
détaché, e [detaše] adjectif odtrgan, odvezan, ločen; militaire detaširan, dodeljen; figuré brezbrižen, indiferenten, ne se zanimajoč za
pièces féminin pluriel détachées posamezni, rezervni deli
regard masculin détaché indiferenten, hladen pogled
fonctionnaire masculin détaché uradnik, ki je dodeljen drugam na delo
feuilleter le livre d'un air détaché ravnodušno, brezbrižno listati po knjigi
detainer [ditéinə] samostalnik
pripor; nalog za podaljšanje pripora
détendeur [detɑ̃dœr] masculin aparat, ventil za reduciranje pritiska
d'une bouteille d'air comprimé pri steklenici stisnjenega zraka
déterminer [-ne] verbe transitif določiti, ugotoviti, dognati; odločiti; pripraviti, privesti (à do); povzročiti, imeti za posledico
se déterminer odločiti se (à za)
les experts ont déterminé les causes de l'accident izvedenci so ugotovili vzroke nesreče
l'adverbe détermine le verbe prislov določuje glagol
je l'ai déterminé à ce voyage pripravil sem ga do tega potovanja
cet incident a déterminé un retard important ta incident je povzročil veliko zamudo
à quoi vous êtes-vous déterminé? za kaj ste se odločili?
détireuse [-röz] féminin stroj za razširjanje tkanine
detrás zadaj, nazaj; potem; za hrbtom
estar detrás biti v bližini
de detrás od zadaj
ir detrás slediti, zadaj iti
detrás de zadaj za
detrás de ti za teboj
détritoir [detritwar] masculin stiskalnica za olive, za sadje
deutlichkeitshalber zavoljo večje jasnosti/razločnosti, za večjo jasnost/razločnost
devancer [dəvɑ̃se] verbe transitif prehiteti, preteči; biti, iti, priti (quelqu'un pred kom); pustiti za seboj, imeti prednost (quelqu'un pred kom); prekositi
devancer tous ses concurrents prekositi vse svoje tekmece
nous vous avons devancés au rendez-vous prej smo prišli na sestanek kot vi
devancer l'aurore, le jour vstati pred zoro
devancer les désirs de quelqu'un ustreči željam kake osebe, še preden jih le-ta izrazi
devancer l'appel (militaire) prostovoljno iti k vojakom pred vpoklicem svojega letnika
déversoir [devɛrswar] masculin odprtina za odtok odvečne vode, izliv
déversoir d'un barrage, d'un étang izliv pregrade, ribnika
devíca ž
1. djevica (dev-): stara devica; zarjavela devica
usiđelica, usedelica
2. astr. Djevica
3. železna devica u srednjem vijeku (veku) sprava za mučenje
dévidoir [devidwar] masculin naprava za odvijanje, motovilo; voz z vretenom za navijanje gumastih cevi za zalivanje, za škropljenje; vreteno za navijanje kabla
devil1 [dévl] samostalnik
vrag, hudobec, zli duh; hudobnež; nesrečnež, revež; stroj za trganje krp; močno začinjena jed
between the devil and the deep sea med dvema ognjema, med Scilo in Karibdo
devil's advocate zagovornik zla, tisti, ki dela medvedjo uslugo
barrister's devil advokatov pomočnik
the devil a bit niti malo ne
blue devil otožnost
devil's bones igralne kocke
devil's books karte, hudičeve podobice
what comes under the devil's back, goes under his belly kar si pridobimo po krivici, nam ne prinese koristi; kar hudič prikveka, nima teka
to hold a candle to the devil pomagati hudobnežu, sodelovati pri zločinu
the devil may dance in his pocket nima niti počenega groša
zoologija, pogovorno devil's darning needle kačji pastir
devil's delight pretep, prepir
to give the devil his due biti komu pravičen (čeprav nam ne ugaja)
to kick up the devil's delight povzročiti veliko zmedo
as the devil likes Holy Water sploh ne, prav nič
the devil's own luck vražja sreča ali smola
lucky devil srečnik, -nica
needs must when the devil drives sila kola lomi
a devil of a go vražja stvar
the devil of a velikanski; ogromno, neznansko
to paint the devil blacker than he is smatrati za slabše kakor je v resnici; risati hudiča na steno
the devil to pay velika neprijetnost, splošno razburjenje
vojska, sleng devil's piano strojnica
to play the devil with nevarno poškodovati, uničiti, slabo s kom ravnati
poor devil revež
printer's devil tiskarski vajenec; tiskarjev kurir
pull devil, pull baker ➞ baker
to raise the devil razgrajati
the devil rebuking sin sova sinici glavana pravi
devil's smiles sončni žarki iz oblakov
devil on two sticks diabolo (otroška igrača)
the devil take the hindmost bog je najprej sebi brado ustvaril
talk of the devil and he is sure to appear ne kliči vraga
devil's tatoo bobnanje s prsti po mizi
devil2 [dévl] neprehodni glagol & prehodni glagol
garirati, ocvreti in začiniti; opravljati podrejeno delo za drugega; garati; trgati krpe (stroj)
to devil s.o. prisiliti koga, da gara za druge
devil-dog [dévldɔg] samostalnik
nemški vzdevek za mornarico ZDA
dēvoveō -ēre -vōvī -vōtum
1. božanstvu kot dar obljubiti (obljubljati), nameniti (namenjati), posvetiti (posvečevati), darovati, žrtvovati: Enn., Agamemnon cum devovisset Dianae, quod in suo regno pulcherrimum natum esset … immolavit Iphigeniam Ci., huic (Marti) ea, quae bello ceperint, plerumque devovent C., si quis gnatam pro muta devovet agna H., devota victima H.
2. occ.
a) bogovom (zlasti podzemnim) kot spravni dar posvetiti (posvečevati), smrti posvetiti, za smrt določiti, žrtvovati: pro re publica, … legiones auxiliaque hostium mecum deis manibus Tellurique devoveo L., quos sacerdotes ad mortem devovissent L., devota vita (Deciorum) Ci., devota corpora (Deciorum) L.; pogosto refl. se devovere kot spravni dar zaobljubiti se, žrtvovati se, smrti posvetiti se: tanta religionis vis fuit, ut quidam imperatores etiam se ipsos dis immortalibus … pro re publica devoverent Ci., quorum (superorum) se devovet aris V., d. se pro populo Romano legionibusque L., se pro patria Sen. ph.; šalj. (z namigovanjem na požrtvovalno smrt Decijev): qui (P. Decius) maiorum exempla persequens pro alieno se aere devovit Ci. se je žrtvoval.
b) orožje (za umor) posvetiti: sica quibus sacris devota sit nescio Ci., d. capulam Petr.
c) pri podzemnih bogovih prekleti (preklinjati): postquam … audivit … sacerdotes a populo coactos, ut se devoverent N., d. natum suum, suas artes, scelerata arma O., spiritum meum Petr., se Q., ducem hostilibus diris Fl., ubi … se … diris per omnium sacerdotum religiones devotum cognovit Iust.
č) podzemnim bogovom zaklinjati, začarati, uročiti: te traiectis Aeaea venefica lanis devovet O., num te carminibus, num te pollentibus herbis devovit … anus? Tib.
3. pren.
a) koga ali kaj komu (čemu) kot žrtev izročiti (izročati), preda(ja)ti, nameniti (namenjati), pogubi da(ja)ti, prepustiti (prepuščati), smrti posvetiti (posvečevati), žrtvovati: animam hostibus Acc. fr., vobis (za vas) hanc animam devovi V., d. pro alicuius salute spiritum Val. Max., alteri vitam debet, alteri devovet Sen. rh.; pass.: Phoenissa pesti devota futurae V., devota morti pectora H., Andromeda devota monstris marinis Pr., devotis omnium capitibus Cu., arma devota focis Mart.
b) occ. refl. čemu povsem vda(ja)ti se, popolnoma posvetiti (posvečevati) se: se regibus S. fr., se amicitiae alicuius C., se gloriae Cu. — Od tod adj. pt. pf. dēvōtus 3, adv. -ē
1. preklet: arbos, sanguis H., periuria Cat., devotissima senectus Aug.
2. zaklet, začaran, uročen: nunc mea Thessalico languent devota veneno corpora O.
3. pren.
a) popolnoma vdan, močno privržen: Sen. ph., mulier vino devota Ph., devotae in externa proelia dextrae Lucan. takoj pripravljene na … , deditus alicui devotusque Iuv., scaenae d. Suet., devoto vobis animo Tiber. ap. Suet., an quisquam nobis devotior exstat? Cl., quibus rebus … devotissimos sibi … reddidit Suet., devotissimi rei publicae viri Vop., devote militare Cod. Th.; subst. dēvōtī -ōrum, m zvesto vdani možje, privrženci: cum DC devotis C.
b) vdan = bogu vdan, pobožen: deo, Christo Eccl., devota ieiunia Aus.; adv. dēvōtissimē: Eccl.
c) oblasti, zakonom vdan, pokoren: Cass.
Opomba: Sinkop. fut. II. dēvōrō (= dēvōverō): Acc. fr.
dezinteresírati se -am se dezinteresirati se, izgubiti interes za nešto
Diabetiker- diabetični, za diabetike