Franja

Myiagros ali Myiagrus -ī, m (gr. μυίαγρος muholovec) Miáger, božanstvo, ki je, če so ga poklicali na pomoč, pregnalo muhe: Plin. Enako tudi Myiōdēs -ae, m (gr. μυιώδης podoben muhi) Miód: Plin.

Myrsīlus -ī, m (Μυρσῖλος) Mirsíl

1. lidijski kralj, imenovan tudi Kandavles (Κανδαύλης): Plin. —

2. zgodovinar z Lezbosa: Plin., Arn. (z obl. Myrtilus).

Myrtos -ī, f (Μύρτος) Mírtos, otoček ob južnem rtu Evboje. — Od tod adj. Myrtōus 3 (Μυρτῶος) mírtski, mírtoški: Myrtōum mare Mirtsko (Mirtoško) morje, del Egejskega morja (južno od omenjenega otočka, zdaj Mare di Mandria): H., Plin. Enako tudi Myrtōa aqua O. in Myrtōum pelagus Mel.

mystērium -iī, n (gr. μυστήριον) tajnost, skrivnost, tajni (skrivni, skrivnostni) nauk, misterij: aliquid tacitum tamquam mysterium tenere Ci. kaj zamolč(ev)ati kot veliko skrivnost; pogosto tudi = (skrivno) znamenje (simbol), (tajno) pravilo (kanon), tajna seja ipd.: Vulg., Eccl.; nav. pl.

1. kot relig. t.t. (versko-politični) tajni (skrivnostni) nauki, tajno (skrivno) bogočastje, bogoslužje, misteriji (ki so se jih udeleževali le posvečenci), v Grčiji poseb. misteriji elevzinske Demetre (Cerere): Attica Tert., mysteria illa sancta, quibus initiis nomen est Arn., dux eius Alcibiades absens Athenis insimulatur mysteria Cereris initiorum sacra, nullo magis quam silentio sollemnia, enuntiavisse Iust., in domo suā facere mysteria N. misterije, v Rimu najbrž misteriji Bonae deae (gl. Bona dea): m. Romana Ci. ep.

2. metaf. tajnosti, skrivnosti, skrivne (tajne) umetnosti ipd.: accipe congestas, misteria frivola, nugas Aus., dicendi mysteria Ci., rhetorum aperire mysteria Ci.

myxōn -ōnis, acc. -ōna, m (gr. μύξων) lupač, vahnja, riba, imenovana tudi bacchus: Plin. glavno mesto otoka Lezbos (zdaj Mytilini). — Od tod adj. Mytilēnēnsis -e mitilénski: secretum T.; Mytilēnaeus 3 (Μυτιληναῖος) mitilénski: Lucan., mango Mart., triremes L.; subst. Mytilēnaeus -ī, m Mitilénec: Ci. ep. (o Teofanu, Pompejevem osvobojencu in prijatelju); nav. pl. Mytilēnaeī -ōrum, m Mitilénci: Ci., N., Vell.

nabasati se povratni glagol
neformalno (zelo se najesti) ▸ telezabálja magát, degeszre tömi magát, teleeszi magátNa pot ne pojdite s praznim želodcem, vendar se tudi ne smete preveč nabasati. ▸ Ne induljon útnak üres gyomorral, de ne egye magát túlságosan tele sem.

nabit¹ (-a, -o)

1. vozilo, dvorana ipd.: brechend voll, knüppelvoll, (nabasan) proppenvoll, rammelvoll

2. vreča, denarnica: prall (tudi figurativno stegno ipd.)

nabob moški spol (-a …) zgodovina der Nabob (tudi figurativno)

nabrati se¹ (nabêrem se) (nakopičiti se) sich anhäufen, jeza ipd.: sich ansammeln, sich aufspeichern; pošta, obresti: auflaufen; denar: zusammenkommen, sich zusammenläppern; stroški: anfallen
kar se nabere Xa der Anfall an X
prah, umazanija: sich ansammeln, sich festsetzen; (zastati) sich aufstauen
|
tudi po malem se kaj nabere Kleinvieh macht auch Mist
počasi se nabere figurativno es/das läppert sich

Nabrissa (tudi Nebrissa in Nebrussa) -ae, f Nabrísa (Nebrísa, Nebrúsa), mesto v Betski Hispaniji: Plin., Sil.

nabrušen (-a, -o) scharf (tudi figurativno jezik)
figurativno biti nabrušen na koga: (jemandem) grollen

nacepit|ev ženski spol (-ve …) die Aufpfropfung (tudi figurativno)

nacepi|ti² [é] (-m) agronomija in vrtnarstvo (cepiti na) aufpfropfen (tudi figurativno), aufveredeln; (vcepiti) einpfropfen

načel|o¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. (princip) (tudi fizika) das Prinzip
temeljno načelo das Grundprinzip
nasprotno načelo das Gegenprinzip
v načelu grundsätzlich, prinzipiell
spor o načelih der Prinzipienstreit

2. fizika ipd. das -prinzip (abstrakcijsko Abstraktionsprinzip, enumeracijsko Enumerationsprinzip, relativnosti Relativitätsprinzip)
načelo ekvivalentnosti fizika das Äquivalenzprinzip
(Heisenbergovo) načelo nedoločenosti fizika (Heisenbergsche) Unschärferelation, die Unbestimmtheitsrelation

načez [é] pauschal (tudi figurativno)

nadirati glagol
(nahruliti; vpiti) ▸ ordibálKo sem zaspana, sem tudi veliko bolj tečna in nadiram ljudi. ▸ Amikor álmos vagyok, sokkal nyűgösebb is vagyok, és ordibálok az emberekkel.

nadmorski pridevnik
1. (o točki na zemeljskem površju) ▸ tengerszint felettiTo so kraji, kjer je zaradi nekoliko višje nadmorske lege in gozdnate okolice zrak tudi poleti vlažnejši. ▸ Ezek azok a vidékek, ahol a némileg magasabb tengerszint feletti magasság és az erdős környezet miatt nyáron is párásabb a levegő.
2. (o morski površini) ▸ tengeri, tengerfelszín feletti, felszíni
Na dno morja sta šli dve veliki bojni ladji in pozneje se je izkazalo, da je bil to eden zadnjih klasičnih nadmorskih spopadov težkih ladij. ▸ Két hatalmas csatahajó süllyedt a tenger fenekére, és később kiderült, hogy ez volt az egyik legutolsó klasszikus tengeri ütközet, amely hadihajók közt zajlott.
Zelo pomembno sredstvo za opazovanje nadmorskega in podmorskega dogajanja je helikopter. ▸ A helikopter nagyon fontos eszköze a tengerfelszín alatti és feletti fejlemények megfigyelésének.

nadnaslov samostalnik
1. (del besedila) ▸ főcímKakšne velikosti je nadnaslov v primerjavi z naslovom in besedilom? ▸ Milyen nagyságú a főcím a címhez és a szöveghez viszonyítva?
V nadnaslovu ste zapisali, da obdukcija razkriva senčne plati. ▸ A főcímben azt írták, hogy a boncolás árnyoldalakat tár fel.

2. ponavadi v množini (o prevodu) ▸ felirat
Nemški prevod Alamuta je izšel že leta 1993, na predstavi pa so jim bili v pomoč tudi nadnaslovi v nemščini. ▸ Az Alamut című regény német nyelvű fordítása már 1993-ban megjelent, az előadáson pedig német feliratok is segítették őket.
Predstava bo v švedščini z angleškimi nadnaslovi. ▸ Az előadás svéd nyelven, angol feliratokkal lesz látható.

nàdnijeti nadnèsēm (ijek.), nàdnēti nadnèsēm (ek.)
I.
1. vzdigniti nad: gotovo nesvjesno nadnijela je nad plamen i ona svoje ruke skoraj nezavedno je podržala tudi ona svoje roke nad plamen
2. sve je kolo strukom svojim nadnijela njena visoka postava se je videla izmed vseh plesalcev
II. nadnijeti se
1. nagniti se nad kaj: nadnijeti se nad bunar, nad knjigu
2. biti višje: mi smo se na jednom brijegu u planini nadnijeli nad turski šanac bili smo nad turškim okopom

nadzemsk|i [é] (-a, -o) oberirdisch, überirdisch (tudi figurativno)