Franja

vláda gouvernement moški spol , régime moški spol , (doba vladanja) règne moški spol

za (časa) vlade, pod vlado sous le règne de
vlada duhovščine domination ženski spol des prêtres, théocratie ženski spol, pejorativno cléricalisme moški spol
ljudska vlada souveraineté ženski spol du peuple, démocratie ženski spol
marionetna vlada gouvernement fantoche
vojaška vlada gouvernement militaire
zvezna vlada gouvernement fédéral
ženska vlada domination des femmes
sestaviti vlado former (ali constituer) le gouvernement
vreči vlado renverser (ali faire tomber) le gouvernement

vláda gobierno m ; régimen m ; (doba vladanja) reinado m

vlada duhovščine teocracia f, clericalismo m
vlada v senci gobierno fantasma
ženska vlada gobierno de las mujeres, ginecocracia f
za (časa) vlade, pod vlado bajo el reinado de
civilna (vojaška) vlada gobierno civil (militar)
vlada drhali gobierno de la plebe, oclocracia f
marionetna vlada gobierno títere, gobierno fantoche
zvezna vlada gobierno federal
program vlade programa m (A tudi platforma f) del gobierno
reorganizacija (sedež) vlade reorganización f (sede f) del gobierno
sestaviti (vreči) vlado formar (derribar) un gobierno
vlada je odstopila el gobierno ha presentado su dimisión

vlak moški spol (-a …) železnica der Zug (ob petih der Fünfuhrzug, ob osmih Achtuhrzug, brzi Schnellzug, dizelski motorni Dieseltriebzug, dodatni Entlastungszug, Nachzug, Vorzug, izredni Sonderzug, jutranji Frühzug, Morgenzug, kopalni Bäderzug, lahek motorni Leichttriebwagen, lokalni Lokalzug, motorni Triebzug, nočni Nachtzug, vojska oklepni Panzerzug, pospešeni Eilzug, poštni Postzug, potniški Reisezug, Personenzug, primestni Pendelzug, sanitetni vojska Lazarettzug, sezonski, turistični Ferienzug, tovorni Güterzug, Frachtzug, Lastzug, tranzitni Fernzug, zelo hiter Blitzzug)
tir, s katerega odpelje vlak das Abfahrtsgleis
vlak, ki ne ustavlja Durchgangszug
vlak, ki vozi na postajo železnica strokovno: die Einfahrtsgruppe
vlak iz nasprotne smeri Gegenzug
… vlaka Zug-
(osebje das Zugpersonal, številka die Zugnummer)
peljati se z vlakom bahnfahren
s tovornim vlakom poslati: als Frachtgut
vožnja z vlakom die Eisenbahnfahrt, Zugfahrt
sedeti na napačnem vlaku im falschen Zug sitzen (tudi figurativno)
iti pod vlak (narediti samomor) sich vor den Zug werfen

vōci-feror -ārī -ātus sum (vōx in ferre)

1. strastno in kriče oglasiti (oglašati) se, glasno klicati, kričati, vpiti (in hrupeti), vreščati, na glas spregovoriti, svojo misel (svoje mnenje) o čem razode(va)ti, razkri(va)ti, razgrniti (razgrinjati): palam Ci., comoedus sermocinatur, tragoedus vociferatur Ap. lepo beseduje, lepo deklamira, vociferans: Quintili Vare, legiones redde! Suet.; z obj. (le n kakega pron. ali adj.) v acc.: si hoc nunc vociferari velim Ci., cum haec … omnes vociferarentur L., Canuleius pauca in senatu vociferatus L., talia vociferans V.; z de: his de rebus … neque satis libere me vociferari posse intellego Ci., vociferatusque de superbia patrum L.; z ACI: vociferantur … rem iudicari oportere Ci., Livius … vociferari vicisse Romanos L.; s finalnim stavkom: vociferari ut de re publica liceret dicere L.; z odvisnim vprašanjem: cum duces undique vociferarentur, quid starent L., vociferari Decius, quo fugerent L.; pass. brezos.: vociferatum (sc. est) fortiter L. klicalo se je, klicali so (to obl. lahko izpeljujemo tudi iz act. glag. vōciferō; gl. opombo spodaj).

2. metaf. (o neživih subj.) glasiti se, oglasiti (oglašati) se, (za)zveneti, zazvene(va)ti: carmina … divini pectoris eius vociferantur Lucr., aeraque quae claustris restantia vociferantur Lucr., res ipsaque per se vociferatur Lucr. govori, glasno kaže, ratio tua coepit vociferari naturam rerum Lucr. glasno učiti. — Act. soobl. vōci-ferō -āre -āvī -ātum: qui … vociferant saepe Varr. (o petelinih) glasno pojejo; morda od te soobl. tudi: vociferatum (sc. est) fortiter L. (gl. zgoraj pod 1. pass. brezos.).

Vocōnius 3 Vokónij(ev), ime rimskega rodu, ki izvira iz Aricije. Poseb. znana sta

1. Q. Voconius Saxa Kvint Vokonij Saksa, ki je kot tribunus plebis l. 169 uveljavil zakon, po katerem bi ženske ne smele dedovati, ampak bi dobivale le volila: Ci., L. epit.

2. Q. Voconius Nāsō Kvint Vokonij Nazo(n) (Nosan), preiskovalni sodnik v Kluencijevi pravdi: Ci. — Forum Voconii, gl. forum. — Kot adj.: lex Voconia Ci. Vokonijev zakon (gl. zgoraj pod 1.), Voconia pira Plin. Vokonijeve hruške (imenovane po nekem Vokoniju).

vod|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. das Wasser
… vode Wasser-
(analiza die Wasseranalyse, curek der Wasserstrahl, cvetenje die Wasserblüte, dotok der [Wasserzufluß] Wasserzufluss, dovajanje die Wasserzufuhr, globina die Wassertiefe, izločevalnik der Wasserabscheider, izpodrinek die Wasserverdrängung, kapljica der Wassertropfen, količina die Wassermenge, količina v čem der Wassergehalt, krogotok der Wasserkreislauf, madež od vode der Wasserfleck, nosač der Wasserträger, onesnaženje die Wasserverschmutzung, pomanjkanje der Wassermangel, die Wasserarmut, poraba der Wasserverbrauch, površina die Wasseroberfläche, pridobivanje die Wassergewinnung, priprava die Wasseraufbereitung, shranjevanje die Wasserspeicherung, temperatura die Wassertemperatur, trdota die Wasserhärte, višina Wasserhöhe, der Wasserstand, vpijanje die Wasseraufnahme, zajetje/zajemanje die Wasserfassung, zaloga der Wasservorrat)
nivo vode der Wasserspiegel
(v krasu Karstwasserspiegel)
odvajanje vode die Entwässerung
zaščita vode der Gewässerschutz

2.
brakična voda Brackwasser
jezerska voda Seewasser
morska voda Meerwasser
sladka voda Süßwasser
slana voda Salzwasser
ledena voda Eiswasser
mineralna voda Mineralwasser ➞ → mineralna voda
ponikajoča voda Sickerwasser
površinska voda Oberflächenwasser
pronicajoča voda Drängewasser
rečna voda [Flußwasser] Flusswasser
stoječa voda stilles Wasser
talna voda Grundwasser
tekoča voda Fließwasser
termalna voda Thermalwasser
vodovodna voda Leitungswasser
zdravilna voda Heilwasser
živa voda Lebenswasser
voda iz izvira Quellwasser
voda iz staljenega snega/ledu Schmelzwasser
voda iz vodnjaka Brunnenwasser

3.
mrzla voda kaltes Wasser, Kaltwasser
topla voda warmes Wasser, Warmwasser
mrzla in topla voda Kalt- und Warmwasser
vroča voda heißes Wasser, Heißwasser, Warmwasser
namizna voda Tafelwasser
neprečiščena voda Rohwasser
pitna voda Trinkwasser ➞ → pitna voda
porabna/tehnična voda Brauchwasser
rabljena voda Spülwasser
sveža voda Frischwasser
tehnična voda Nutzwasser, Brauchwasser
umazana voda Schmutzwasser
voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe
voda od pomivanja posode das Spülwasser
voda za čaj Teewasser
voda za gašenje Löschwasser
voda za kopanje Badewasser
voda za oskrbo Versorgungswasser
voda za umivanje Waschwasser

4.
religija blagoslovljena voda Weihwasser
krstna voda Taufwasser

5.
figurativno češpljeva voda kava: der Blümchenkaffee

6.
vode množina Wasser množina, das Wasser
(globinske das Tiefenwasser)
odpadne vode das Abwasser
padavinske vode das Niederschlagswasser, Niederschlagswässer množina
|
to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals
bati se vode wasserscheu sein
vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
ne biti vreden pol fajfe vode keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein
do tedaj bo preteklo še dosti vode bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg hinunter
piti vodo Wasser trinken, ein Wassertrinker sein
nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
ki veže vodo wasserbindend

brez vode wasserlos
potegniti iz vode aus dem Wasser ziehen, auffischen
figurativno kot bi ga/jo iz vode potegnil biti videti: wie aus dem Wasser gezogen

iti na vodo Wasser lassen ➞ → voda²

na vodi auf dem Wasser
pristanek na vodi letalstvo die Wasserung, die Wasserlandung
pristati na vodi letalstvo wassern, zu Wasser gehen, zasilno: notwassern
figurativno čutiti na vodi vorausahnen
smučanje na vodi šport das Wasserskilaufen, der Wasserschisport
tresti se kot šiba na vodi zittern wie Espenlaub

nad vodo über Wasser
držati se nad vodo sich über Wasser halten

ob vodi am Wasser, am Wasserlauf
biti ob vodi figurativno nichts als Wasser zu sich nehmen
ob kruhu in vodi bei Brot und Wasser

iti po vodo Wasser holen
figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

po vodi auf dem Wasser, zu Wasser, transportirati: auf dem Wasserweg
po kopnem in po vodi zu Wasser und zu Lande
medicina hoditi po vodi Wasser treten
hoja po vodi das Wassertreten
plavati po vodi auf dem Wasser treiben, (den [Fluß] Fluss/Bach) hinuntertreiben
potreba po vodi der Wasserbedarf

pod vodo unter Wasser, getaucht
biti pod vodo (poplavljen) unter Wasser stehen, v goboki vodi: unter Wasser sein

strah pred vodo die Wasserscheu

v vodo ins Wasser
pasti v vodo ins Wasser fallen (tudi figurativno)
skoki v vodo šport das Wasserspringen
spustiti v vodo ribe: einsetzen
vlivanje v vodo der [Wasserguß] Wasserguss

v vodi im Wasser
kopati se v mrzli/topli vodi kalt/warm baden
kaljenje v vodi tehnika die Wasserhärtung
počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
namakati/namočiti v vodi wässern
obstojen v vodi wasserbeständig
(v trdi hartwasserbeständig), wasserfest
prati/umivati v mrzli/topli vodi kalt/warm waschen
topen v vodi wasserlöslich
netopen v vodi wasserunlöslich
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
živeč v vodi/prilagojen življenju v vodi živalstvo, zoologija im Wasser heimisch, wasserlebend

z vodo mit Wasser
bogat z vodo wasserreich
britje z vodo die [Naßrasur] Nassrasur
hlajen z vodo wassergekühlt
jarek z vodo der Wassergraben
preskrba z vodo die Wasserversorgung
(individualna Einzelwasserversorgung, s toplo Heißwasserversorgung)
zasičenost z vodo die Wassersättigung
razredčiti z vodo wässern
reven z vodo wasserarm
stiska z vodo die Wassernot
zdravljenje z vodo die Wasserkur, die Wasserbehandlung (z mrzlo Kaltwasserbehandlung)

za vodo für das Wasser, fürs Wasser
brizgalna za vodo die Wasserspritze
cisterna/posoda za svežo vodo der Frischwassertank
kotel/kotliček za vodo der Wasserkessel
kozarec za vodo das Wasserglas
neprepusten za vodo wasserdicht, wasserundurchlässig
prepusten za vodo wasserdurchlässig
tank za vodo der Wassertank
vedro za vodo der Wassereimer
vrč za vodo der Wasserkrug
zbiralnik za vodo der Wasserbehälter

vôda water; humoristično Adam's ale

po kopnem in po vôdi by land and by water
po vôdi navzdol downriver, downstream
po vôdi navzgor, proti vôdi upriver, upstream
bistra vôda limpid (ali clear) water
mehka (trda) vôda soft (hard) water
sladka (morska, tekoča, mineralna, pitna) vôda fresh (salt, running ali flowing, mineral ali table, drinking) water
termalna vôda thermal water
talna vôda underground water
mirujoča, stoječa vôda stagnant water, sluggish water
slana vôda brackish water
soda vôda soda water, aerated water
težka vôda kemija heavy water
kalna vôda troubled water
filtrirana vôda filtered water
mrzla in topla tekoča vôda cold and hot running water
neprepusten za vôdo watertight
curek vôde jet of water
pomanjkanje vôde water shortage
preskrba z vôdo water supply
vrč za vôdo water jug, pitcher
zdravljenje z vôdo hydropathy
v kitajskih vôdah in Chinese waters
to je vôda na njegov mlin (figurativno) this is grist to his mill
saj ne gori vôda! (figurativno) there's no tearing hurry!
polja so pod vôdo the fields are under water (ali flooded, inundated, submerged)
daj mi malo vôde, da si umijem roke! give me some water to wash my hands with!
iti po vôdo to fetch water
piti mineralno vôdo (v toplicah) to take the waters
nositi vôdo v Savo (figurativno) to carry coals to Newcastle
plavati na vôdi to float
naši načrti so šli po vôdi our plans went wrong
piti viski brez vôde to drink whisky neat
pasti v vôdo (figurativno) to come to naught, to fall through, (pogovorno) to fizzle out
s tem pade to v vôdo (VB pogovorno) this means it's a washout, this makes it a washout
moji načrti so padli v vôdo my plans have come to nothing
v kalni vôdi ribariti to fish in troubled waters
puščati vôdo (o ladji) to leak
zadrževati vôdo (= ne urinirati) to hold one's water
zaiti v pregloboko vôdo to go out of one's depth
tiha vôda globoko dere (bregove podira) still waters run deep
spustiti vôdo (urinirati) to make water

vôda eau ženski spol

blagoslovljena voda eau bénite
kolonjska voda eau de Cologne
mehka (trda) voda eau douce ali non calcaire (dure ali crue)
morska (slana) voda eau de mer (ali salée)
pitna voda eau potable
podtalna voda eaux souterraines, nappe ženski spol aquifère (ali phréatique)
rečna voda eau de rivière
rožna voda eau de rose
sladka voda eau douce
stoječa voda eau dormante (ali stagnante)
tekoča voda eau courante
težka voda (kemija) eau lourde
umazana voda eaux sales (ali usées)
naravna topla (zdravilna) voda eaux thermales
ustna, zobna voda eau dentifrice
žveplena voda eau sulfurée
po vodi navzgor (navzdol) en amont (en aval)
po suhem in po vodi par mer et par terre
v vodo pasti tomber dans l'eau, figurativno tourner (ali s'en aller) en eau de boudin, aller à vau-l'eau
pod vodo plavati nager sous l'eau (ali entre deux eaux)
pod vodo biti être inondé (ali submergé)
biti ob kruhu in vodi être au pain sec et à l'eau
to je voda na njegov mlin (figurativno) c'est de l'eau à son moulin, c'est du beurre dans ses épinards
udarec v vodo (figurativno) un coup d'épée dans l'eau
obdržati se na vodi (figurativno) se maintenir à flot, surnager
spustiti vodo (urinirati) uriner, familiarno pisser
vodo v Savo nositi (figurativno) porter de l'eau à la rivière
tiha voda globoko dere il n'est pire eau que l'eau qui dort

vôda agua f

po vodi navzgor (navzdol) agua(s) arriba (abajo)
pod vodo debajo del agua
na vodi sobre el agua
udarec v vodo (fig) un golpe errado, un golpe falso
borova (blagoslovljena, jedka, kisla, grenka, sladka) voda agua boricada (bendita, fuerte, acídula ali agria, amarga, dulce)
mineralna (močvirna, morska, kraljeva, pitna, slana, rožna) voda agua mineral (muerta, de mar, regia, potable, salada, rosada)
kolonjska voda agua de Colonia, colonia f
rečna voda agua de río, agua fluvial
mehka (trda) voda agua blanda ali delgada (dura ali gorda ali cruda)
tekoča (stoječa) voda agua corriente (estancada ali estantía)
težka voda (kem) agua pesada
teritorialne vode aguas interiores (ali territoriales ali jurisdiccionales)
steklenica za vodo garrafa f
biti pod vodo (biti poplavljen) estar inundado, estar submergido
biti ob kruhu in vodi estar a pan y agua
to je voda na njegav mlin (fig) fam eso le viene de perillas
(ob)držati se na vodi (»plavati«) (fig) mantenerse a flote
nositi vodo v Savo (fig) llevar leña al monte, echar agua en el mar
pasti v vodo caer al agua, (fig, ne uspeti, spodleteti)
iti po vodi (fig) frustrarse; volverse agua de borrajas (ali agua de cerrajas)
plavati pod vodo nadar bajo el agua
plavati na vodi flotar
pristati na vodi (o letalu) amarar
počutiti se kot riba v vodi (fig) estar (ali sentirse) como el pez en el agua
puščati vodo (o ladji) hacer agua
spustiti vodo (urinirati) orinar, hacer agua
skočiti v vodo lanzarse al agua
tiha voda globoko dere del agua mansa me libre Dios (que de la brava me libro Yo)

voditi¹ (vódim) cesta, pot: führen (iz česa herausführen aus, mimo česa vorbeiführen an, na drugo stran hinüberführen, naprej weiterführen, navzdol/dol hinunterführen, herunterführen, navzgor/gor hinaufführen, heraufführen, noter hineinführen, hereinführen, ob čem entlangführen, pod čim unterführen, führen unter, sem hierherführen, herführen, tja hinführen)
voditi v münden/einmünden in, (einer Straße) zuführen

vódstvo guidance; leadership; lead; conduct; (uprava) administration, management, managing; direction

vódstvo ekspedicije leadership of an expedition
vódstvo tvrdke running of a firm
pod vódstvom under the direction (ali lead) of
prevzeti vódstvo to take the lead (tudi šport)
prevzeti vódstvo tvrdke to take over the management (ali running) of a firm

vódstvo (-a) n

1. guida:
vodstvo po razstavi guida della mostra
duhovno vodstvo guida spirituale; direzione

2. tenuta:
vodstvo poslovnih knjig tenuta dei libri contabili

3. direttivo, direzione; governo:
vodstvo stranke il direttivo di un partito
vodstvo podjetja la direzione di un'azienda
državno vodstvo il governo di uno stato

4. direzione:
orkester igra pod vodstvom znanega dirigenta l'orchestra suona sotto la direzione del noto direttore

5. comando:
šport. moštvo je prevzelo vodstvo v ranglisti la squadra ha preso il comando della classifica

vódstvo dirección f ; gerencia f ; (uprava) administración f ; (vodilni odbor) junta f directiva ; (zborovanja, seje) presidencia f

pod vodstvom bajo la dirección de, (seje ipd) la presidencia de
biti pooblaščen za vodstvo estar encargado de la dirección
prevzeti vodstvo tomar (ali hacerse cargo de) la dirección

voile¹ [vwal] masculin zastor; koprena, pajčolan; tančica; tanka lahka tkanina

voile blanc de mariée nevestin pajčolan
voile (du palais) (anatomie) mehko nebo (v ustih)
sous le voile de l'amitié pod krinko prijateljstva
prendre le voile iti v samostan, postati redovnica
voile noir de deuil črn pajčolan v žalovanju

Volcacius (napačno pisano tudi Volcatius, Vulcatius) 3 Volkácij(ev), Vulkácij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. Volcacius Volkacij, Verov (Verres) prijatelj, eden od soudeleženih pri njegovem podkupovanju: Ci.

2. L. Volcacius Tullus Lucij Volkacij Tul, konzul l. 66, nasprotnik Katiline, Cezarjev pristaš, pozneje posredovalec med Cezarjem in Pompejem: Ci.

3. Volcacius Sēdigitus Volkacij Sedigit, pesnik okrog l. 100, je v svojem pesniškem kanonu razvrstil pisce komedij paliat po njihovi vrednosti, vendar po nekoliko čudnem zaporedju: Gell.

4. Volcacius Tullus Volkacij Tul se je pod Cezarjem bojeval v Galiji in pozneje pri Dirahiju: C.

5. Volcacius Gallicānus Volkacij Galikan je v času cesarja Dioklecijana baje popisal življenje rimskih cesarjev; ohranil se je le življenjepis Avidija Kasija.

volō², velle, voluī (indoev. kor. *u̯el- [skr. war] voliti, hoteti, želeti; prim. skr. vr̥ṇā́ti, vr̥ṇṓti, vr̥ṇītḗ [on] voli, želi, váraṇam izbor, želja, varáyati voli si, izbere si; gr. [z razširjenim kor.] ἔλ-δ-ομαι, ἐέλδομαι zahtevam, ἔλδωρ želja, ἐλπίς up, lat. volup, voluptas, voluntas, umbr. veltu = dēligitō, eh-veltu = iubētō, ehvelklu = dēcrētum, ēdictum, sl. voliti, volja, veleti, lit. pavélti hoteti, dovoliti, got. wiljan = stvnem. wellen = nem. wollen, got. waljan = stvnem. wellen = nem. wählen, stvnem. wala = nem. Wahl, got. wilja = stvnem. willo, willio = nem. Wille, ang. will)

1. hoteti, želeti, zahtevati, hoteti se komu kaj (z inf.), volja biti koga (kaj storiti), v mislih imeti, nameravati
a) abs.: quom velis Ter. če te je volja, velim, nolim Ci. naj hočem ali nočem, hočeš nočeš, velit, nolit, scire difficile est Ci. ali hoče ali noče, seu velint, seu nolint L. ali velint, nolint Plin. iun. naj hočejo ali nočejo, hoteti ali ne hoteti, velit, nolit, necesse est illi omnia videre Sen. ph. hoti ali ne hoti, hočeš (ali) nočeš, quisquis inspiciat, velit, nolit, nomen meum legat Petr., ut volumus Ter., ut voluimus Pl., ut volo Pers., si volet usus H.; si vis ali (skrč.) sīs, sultis (gl. opombo spodaj) če te (vas) je volja, če se ti (vam) ljubi, če ti (vam) je do tega (kot vrinjeni stavek pri imper., ki naj bi slednjega ublažil): audi si vis nunc iam Ter., cave sis Ter., ne, sis, plora Pl., refer animum sis ad veritatem Ci., adeste sultis Pl., pandite sulti genas Enn. — Besedne zveze: aliquid alicui volenti est po volji (pogodu, povšeči) biti komu kaj: neque plebi militia volenti (sc. esse) putabatur S., uti militibus exaequatus cum imperatore labor volentibus esset S., quibusdam volentibus novas res fore L.; bene (optime) velle alicui hoteti (želeti) komu dobro (najboljše), dobrohoten biti komu; male velle alicui hoteti komu zlo, misliti komu hudo, biti zlohoten do koga: bene vult tibi Pl., ego huic et hic mihi volumus bene Pl., tibi bene ex animo volo Ter., tibi optime volo Pl., utinam male qui mihi volunt sic rideant Pl., non sibi male vult Petr. dobro si streže, dobro se gosti (po Georgesu: o sebi nima slabega mnenja = o sebi ima dobro mnenje); alicuius causā velle v prid (korist) koga (komu) kaj hoteti (želeti): quod ut illi proprium … sit … ipsius hominis causa velle et optare debetis Ci.; poseb. v zvezi z omnia (gl. spodaj pod 1. b); tudi brez tega obj. = vse dobro želeti komu, biti pri volji (voljan) komu (za koga) kaj ali vse storiti, koristi (pridu) koga streči: regis causā velle, valde eius causā volo, etsi omnium causā … velle debeo Ci. ep.; inf. velle rabljen subst.: velle suum cuique est Pers. vsak ima svojo voljo (glavo).
b) z acc.: Sen. ph. idr., faciam, quod vultis Ci., si rex ea vult N., cupio omnia, quae vis H. (hladno vljudnostno besedilo, s katerim se hoče kdo koga otresti = hvala ti za tvoje sočutje), quid vis? Ci., num quid vis? Kom., H. želiš sicer še kaj?, ali si želiš še česa? (poslovilno besedilo), num quid vellet L., quid velit, exponit Ci., idem (eadem O.) velle S., nihil minus velle C., nihil frustra voles S., si plura velim H., Varro magnopere eius causā vult omnia Ci. ep. (prim. zgoraj pod 1. a); redkeje s subst.: aquam velim Pl., eloquere utrumque nobis, et quid tibist et quid velis nostram operam Pl., si suam gratiam velint C., amicitiam velle S., arma velit poscatque iuventus V., neque chorda sonum reddit, quem vult (gl. opombo spodaj) manus et mens H.; z etičnim dat.: quid sibi (zase) vellet C.
c) z inf. (ob istem subj.): Pl., Ca., Luc. fr., Lucr., Plin. idr., volui id quidem efficere certe Ci., volo et esse et haberi gratus Ci., si sibi (pred njim) purgati esse vellent C., Athenienses Chersonessum colonos vellent mittere N., vellem esse Diogenes Cu., multa volentem dicere V., ut tantum fida sorori esse velis O., velle mori statuit O., vellet abesse O. želel bi bil, vin (gl. opombo spodaj) tu curtis Iudaeis oppedere? H., nil audire velim H., volo scire Pl. ali velim scire Pl. (oboje z relativnim stavkom ali odvisnim vprašanjem) vedeti hočem, rad bi pač vedel, radoveden sem; tako tudi: volo audire, quid factum sit L. rad bi slišal, radoveden sem; z inf. pf.: ne quem recepisse velint L., non venisse volent V., sunt delicta … , quibus ignovisse velimus H., vellet promptas habuisse manus O.; vis tu ali vis (kot poziv ali blago povelje) ali hočeš, ali te ni volja, ali se ti noče, ali ne maraš: vis tu homines urbemque feris praeponere silvis? H., vis tu pudorem habere? Sen. rh., vis tu fortius loqui? Sen. ph., vis tu aequo animo pati? Sen. ph., vis tu reviviscere? Petr., vis unum vel alterum, immo plurima eius audire facta? Ap.; inf. je treba pogosto dostaviti v mislih: loquar, quae volam (sc. loqui) Pl., facile pelles, ubi velis (sc. pellere) Ter., sine me pervenire, quo volo (sc. pervenire) Ter., societates, cum quibus voluit (sc. facere), fecit L., quae voluerat (sc. dicere), dixerat N., volo mense Quintili in Graeciam (sc. proficisci) (po novejših izdajah si ego evolo mense Quintili in Graeciam) Ci. ep., desine velle (sc. me fallere) V.
d) z ACI (ob spreminjajočem se subj.): Pl., Luc. fr., Gell. idr., se superesse velim V., si vis me flere H., sibi restituerent eum filium, quem … unum ex multis fortuna reliquum esse voluisset Ci. (ji) je pustila, non uxor salvum te vult (sc. esse) H., quae declarari volemus Ci., iter per Alpes patefieri volebat C., quod vestigari volunt L., quod celari vis L., si quid de se agi vellent N.; z inf. pf. pass. (pri katerem je pomožnik esse pogosto izpuščen): quod esse ambas conventas volo Pl., sunt, qui volunt te conventam Pl., vos omnes … oratos volo Ter., lumen exstinctum esse volo Ci., nunc illos … monitos etiam atque etiam volo Ci., nam rex celatum voluerat Ci., nobis consultum volebatis L., cuius adversae fortunae succursum velit L.; poseb.: factum volo Pl. rad hočem storiti, rad storim, cum te video nostrae familiae tam ex animo factum velle Ter. da si … tako naklonjen; da se subj. bolj poudari, zlasti kadar je inf. pasiven ali pa esse z imenskim predikatom, stoji ACI, tudi ob istem subj.: iudicem me esse, non doctorem volo Ci., cupio me esse clementem Ci., qui se … minus timidos existimari volebant C. — V zvezah z inf. ali ACI pogosto pleonast. (poseb. za glag. nolle): me perdere velle velis O., nolite hunc illi acerbum nuntium velle perferri Ci., cuius auspicia pro vobis experti nolite adversus vos velle experiri L., noli … adversus eos me velle ducere N.; včasih opisovalno: ne quid celavisse velit (nam. celet) Ca., oscula nulla dedisse velis (nam. noli dare) O., cur sic mentiri velit (nam. mentiatur) Ph., teneras laedere velle manus (nam. laedere) Tib.
e) s finalnim stavkom, in sicer s samim cj.: Pl. idr., quid vis faciam? Ter., visne hoc primum videamus? Ci., volo hoc oratori contingat Ci., vis ergo … vicissim experiamur? V., velim fieri posset Ci., Musa velim memores H., quam vellem … mos esset Ter., quam vellem te ad Stoicos inclinavisses Ci., vellem abesset, vellem nulla forem, vellem me duxisses O., vellem sic erraremus in amicitia H.; z ne: hoc volebam, nescius ne esses Pac. ap. Gell., volo, ne ignoret ne haec quidem humana Ci., vellem, ne sola fuisses O.; redkeje z ut: ut ille te videat, volo Pl., volo, ut mihi respondeas Ci., maxime vellem, iudices, ut P. Sulla … modestiae fructum aliquem percipere potuisset Ci.

2. occ.
a) (kot držpr. t.t.) hoteti, določiti (določati, določevati), ukreniti (ukrepati): maiores de singulis magistratibus bis vos sententiam ferre voluerunt Ci., maiores nostri de servis quaeri voluerunt Ci., (sc. nostri maiores) insui voluerunt in culleum (sc. parricidas) vivos atque ita in flumen deici Ci.; poseb. kot uvodno besedilo zakonskih nasvetov oz. predlogov: velitis iubeatis (sc. Quirites), ut … Ci., L., rogationem promulgavit, vellent iuberent Philippo regi … bellum indici L.; metaf. o ukrepih bogov in usode: di meliora velint O. naj ukrenejo kaj boljšega = naj me obvarujejo (očuvajo) tega, naj mi to prihranijo, naj me rešijo tega, sic di voluistis V., me fortuna hac voluit consistere terra V.
b) hoteti = vzeti (jemati) kaj za resnico, misliti (si), biti kakega mnenja, trditi: Q., Plin. idr., illi regi tolerabili aut, si vultis, etiam amabili Cyro Ci., me vult fuisse Rhodi Ci., iidem vultis dispartiri omnia Ci., ego volo in virtute vim esse Ci., sine corpore esse vult (sc. Plato) deum Ci., se ortum Teucrorum a stirpe volebat V.
c) rajši hoteti, raje imeti, dati (dajati) prednost čemu, (raje) izbrati (izbirati), (iz)voliti: malae rei se quam nullius … duces esse volunt L., servire vellem? O. da sem raje hotela biti sužnja?
d) pomeniti (pomenjati), hoteti reči (povedati): quid volt concursus ad amnem? V., dicam, quid velit ara Iovis O.; z refl. sibi (ki se ne sloveni); o stvareh: quid sibi vult (sc. res)? Ter., quid vult sibi haec oratio? Ter., nec satis intellexi, quid sibi lex aut quid verba ista vellent Ci., quid ergo illae sibi statuae equestres inauratae volunt? Ci., quid vult sibi noctis imago? O.; toda o osebah = domisliti (domišljati) se česa, priti (prihajati) komu kaj na misel, pasti komu kaj v glavo: quid sibi vult pater? Ter., quid iste sibi vult? Ci., quid tibi vis? Ter., Ci.

3.
a) elipt. aliquem velle hoteti (želeti) govoriti s kom: te volo Kom., pater adest, quem volui Ter., si quid (o čem) me vis, num quid me vis? est, quod (o čemer) te volo secreto, te tribus verbis volo Pl., paucis verbis ali samo paucis te volo Kom., quin tu uno verbo dic, quid est, quod me velis Ter., si quid ille se velit C., centuriones trium cohortium me velle postridie Ci. ep.
b) aliquem ali aliquam velle koga, kako žensko rad videti, marati, željen (željan) biti koga ali kake ženske: Pl., Pr. idr., quam volui, nota fit arte mea O.; abs.: filium velle (sc. Iuliam) Ci. ep. njegov sin da je vrgel oko nanjo. — Od tod adj. pt. pr. volēns -entis, adv. volenter

1. vedeč in hoteč (vedé in hoté), hotoma, nalašč: volens vos Turnus adoro V., macie tenuant armenta volentes V.

2. rad, radovoljen; adv. rade volje, iz dobre volje, iz (vsega) srca, prostovoljno, prizadevno: volens seu invitus L., rem publicam si a volentibus nequeat, ab invitis ius expetituram L., quia volentes in amicitiam non veniebant, vi expugnarat L., poenas volentes pependere S., nec me vis ulla volentem avertet V., me victusque volensque remitto V., iura dare per volentes populos V. ki jo rade volje sprejemajo, labor est inhibere volentes O. same od sebe tekoče, volenti animo S. ali volentibus animis V. rade volje, radovoljno, prostovoljno, perrexit Psyche volenter Ap.; o neživih subj.: quos ipsa volentia rura sponte tulere suā V.

3. naklonjen, ugoden, milosten, milostljiv: uti volens propitius suam sospitet progeniem L., si divus, si diva esset … volens propitius adesset L., volentibus cum magnis dis Enn. ali dis volentibus magni estis S. po milosti bogov, munificus nemo putabatur nisi pariter volens S., resolvit vocem volens (sc. Sibylla) V., si volentibus vobis erit Macr. če ste naklonjeni; subst. volentia -ium, n ugodno, ugodne (prijetne) vesti (novice), ugodne (prijetne) stvari, prijetni dogodki, prijetnosti, starejše prijetne dogodbe: plebi volentia facere T., volentia plebi facturus videbatur S. ap. Non., Muciano volentia rescripsere T. kar se mu je zdelo ugodno.

Opomba: Star. obl. pr. volt, voltis = vult, vultis. Skrč. obl. pr.: vīn = vīsne, sīs = sī vīs, sultis = sī vultis. Gerundij volendi, volendo le: Aug.

Volumnius 3 Volúmnij(ev), ime rimskega rodu iz Peruzije. Poseb. znani so:

1. L. Volumnius Flamma Violens Lucij Volumnij Flama Violent, kot konzul l. 307 zmagovalec v vojni s Salentinci in l. 296 s Samniti: L.

2. P. Volumnius Eutrapelus Publij Volumnij Evtrapel, pristaš in zaupnik triumvira Antonija in enak radoživec kot on: Ci., N.

3. Volumnia Volumnija
a) Koriolanova soproga: L.
b) osvobojenka in ljubica Publija Volumnija Evtrapela, gledališka igralka pod imenom Cythēris Citerida (Kiterida), pozneje Antonijeva ljubica: Ci.

Vorsitz, der, predsedstvo; vodstvo; mesto predsedujočega; den Vorsitz haben/führen predsedovati (čemu); unter dem Vorsitz von pod predsedstvom

voziti² (vózim) vozilo: fahren, lenken, (ein Fahrzeug) steuern; letalstvo pilotieren; ironično: kutschieren; (dol/ navzdol hinunterfahren, abfahren, gor/navzgor hinauffahren, mimo česa vorbeifahren an, na drugo stran hinüberfahren, nazaj zurückfahren, pod čim durchfahren unter, (eine Straße) unterqueren, skozi kaj durchfahren durch, v kaj einfahren in, drug za drugim [hintereinanderfahren] hintereinander fahren)
voziti avto Auto fahren
voziti kolo [radfahren] Rad fahren
čudno voziti gurken
voziti kočijo figurativno pav: ein Rad schlagen

vpliv moški spol (-a …)

1. der [Einfluß] Einfluss
vpliv lune [Mondeinfluß] Mondeinfluss
(vplivanje) die [Einflußnahme] Einflussnahme (auf), die Beeinflussung (des)
možnost vpliva die [Einflußmöglichkeit] Einflussmöglichkeit
dostopen vplivu/vplivom [beeinflußbar] beeinflussbar
imeti vpliv [Einfluß] Einfluss haben/ ausüben (auf), (etwas) beeinflussen
brez vpliva [einflußlos] einflusslos
brez tujih vplivov [unbeeinflußt] unbeeinflusst
biti pod vplivom koga/česa unter dem [Einfluß] Einfluss stehen (von …)
pod vplivom alkohola unter [Alkoholeinfluß] Alkoholeinfluss

2. (učinkovanje na) die Einwirkung (auf)
vpliv toplote/vročine die Hitzeeinwirkung
posledični: die Auswirkung; (izžarevanje) die Ausstrahlung, die Ausstrahlungskraft
imeti vpliv na (učinkovati na) einwirken (auf), sich auswirken (auf)

3.
(pretiran) tuj vpliv die Überfremdung

4.
vplivi množina česa: -einflüsse množina
vplivi okolice Umgebungseinflüsse množina
vplivi okolja Umwelteinflüsse množina
vremenski vplivi Witterungsverhältnisse množina, Witterungseinflüsse množina, die Witterung, Wind und Wetter
zaščita pred vremenskimi vplivi der Wetterschutz
pod vremenskimi vplivi wetterabhängig
obstojen za vremenske vplive witterungsbeständig

5.
medsebojni vplivi die Wechselwirkung, (prepletenost) die Verflechtung