Franja

échouer [ešue] verbe intransitif nasesti (ladja); figuré spodleteti, izjaloviti se, ne uspeti, propasti; verbe transitif potisniti (čoln, ladjo) na breg

s'échouer sur nasesti na
échouer à l'examen pasti na izpitu
faire échouer preprečiti, onemogočiti
il a échoué dans son projet načrt se mu je izjalovil
nos tentatives ont échoué naši poskusi so propadli
échouer un bateau poriniti čoln na breg, na plitvino (kjer bo obstal)
comment ce journal a-t-il échoué sur mon bureau? kako je ta časopis prišel (se znašel) na moji pisalni mizi?

ècīdija ž (lat. aecidium) bot. ecidija, vrsta sneti na žitu

Eckplatz, der, prostor na koncu vrste

éclaboussure [-sür] féminin obrizg (z blatom); madež; figuré madež na ugledu; neprijetna posledica; indirektno zadan udarec

éclaboussure de sang obrizg s krvjo, krvav obrizg

éclaircie [eklɛrsi] féminin (bežna) razjasnitev, zvedritev; jasnina na nebu; razredčitev gozda; figuré izboljšanje, zmanjšanje napetosti

il fait une éclaircie vedri se

eclittico agg. (m pl. -ci) astr. ekliptičen; nanašajoč se na mrk

éclore* [eklɔr] verbe intransitif izleči se, izvaliti se (iz jajca); razcvesti se (cvetlice), odpreti se (popek); pognati, brsteti; odpreti se (jajce); napóčiti (dan); figuré pokazati se, na dan priti; razviti se

faire éclore izleči, izvaliti; privesti do razcveta; figuré dozoriti, razviti; prinesti na dan
les poussins sont éclos piščeta so se izlegla
le jour vient d'éclore dan je pravkar napočil

écornifler [ekɔrnifle] verbe transitif, familier tu pa tam si priskrbeti, na tuj račun, denarja, dobro kosilo; biti prisklednik

écornifler quelques repas chez des amis naloviti nekaj kosil pri prijateljih

écot [eko] masculin

1. zapitek, delež (k zapitku)

payer son écot plačati svoj delež, svoj prispevek (k zapitku, h kosilu na skupne stroške)

2. (drevesno) deblo; na pol okleščena veja

écourter [ekurte] verbe transitif skrajšati, napraviti (pre)kratko; na kratko ostriči (lase); pristriči rep, ušesa (un chien psu); figuré o-, skrajšati

écourter son séjour skrajšati svoje bivanje
texte masculin écourté skrajšano, pristriženo besedilo

écouter [ekute] verbe transitif poslušati; prisluškovati, vleči na ušesa; uslišati; familier ubogati

ne pas écouter ne ubogati (o otroku)
je t'écoute! mislim da! kájpada!
n'écouter que son courage, que ses instincts poslušati le svoj pogum, svoje nagone
n'écouter que d'une oreille le na pol poslušati
écouter d'où vient le vent (figuré) obračati plašč po vetru
ne vouloir écouter personne ničesar si ne dati reči
s'écouter (familier) preveč važnosti pripisovati svojim majhnim nevšečnostim, biti (pre)mehkužen
si je m'écoutais, je n'irais pas à ce rendez-vous če bi bilo po mojem, ne bi šel na ta sestanek
s'écouter parler afektirano govoriti, uživati v svojih besedah

écoutille [ekutij] féminin, marine odprtina na palubi (vhod v podladje)

écrire* [ekrir] verbe transitif pisati (à quelqu'un, à quelque chose komu, s čim); na-, v-, zapisati; pisateljevati; komponirati; pismeno izdelati, pismeno obvestiti

machine féminin à écrire pisalni stroj
papier masculin à écrire pisalni papir
écrire au brouillon, au propre napisati v konceptu, na čisto (v čistopisu)
écrire avec aisance, lisiblement pisati z lahkoto, čitljivo
écrire comme un chat, à la diable zelo nečitljivo pisati
écrire au courant de la plume hitro napisati
écrire à la craie, au crayon, à l'encre, avec un stylographe pisati s kredo, s svinčnikom, s črnilom, z nalivnim peresom
écrire de bonne encre (figuré) pisati v ostrem tonu
écrire sur une feuille de papier, dans (ali sur) un cahier, sur le tableau noir, sur un agenda pisati na list papirja, v zvezek, na šolsko tablo, v notes
écrire à la machine (na)tipkati
écrire en toutes lettres polno izpisati
écrire en majuscules (ali: capitales), en miniscules pisati z velikimi, z malimi črkami
se mêler d'écrire ukvarjati se s pisanjem

écrit, e [ekri; t] adjectif na-, popisan; pismen

écrit à la machine, à la main natipkan, z roko napisan
il est écrit napisano je, sklenjeno je
c'était écrit moralo je tako priti, to je bilo neizogibno (usojeno, predestinirano)
épreuves féminin pluriel écrites d'un examen pismeni del kakega izpita
exercices masculin pluriel écrits pismene vaje
feuille féminin écrite des deux côtés na obeh straneh popisan list
droit masculin écrit pisana pravica

écussonnage [eküsonaž] masculin cepljenje na oko, inokulacija

écussonner [-sɔne] verbe transitif okulirati, cepiti na oko; okrasiti (plašč) z grbovnim ščitkom (znakom)

ēdīscō -ere -didicī (—) učiti se, naučiti se, na pamet se učiti: qui singulis diebus ediscendos fastos populo proposuerit Ci., ediscendus ad verbum libellus Ci. dobesedno se naučiti, ed. quam plurima ad verbum Ci., magnum numerum versuum C., Hesiodum Ci., poëtas H., artes paternas O., Eurotas iussit ediscere laurūs V. je zapovedal lovorikam učiti se; pren.: edisco tristia posse pati O. učim se, spoznavam, verae numerosque modosque ediscere vitae H. spoznavati; v logičnem pf.: edidici, quid Troia pararet O. že davno vem, dobro vem.

eel-basket [í:lba:skit] samostalnik
vrša za lov na jegulje

eel-spear [í:lspiə] samostalnik
osti za lov na jegulje

efferō², starejše ecferō, -ferre extulī ēlātum

I.

1. ven nesti, nesti iz, odnesti (odnašati), prinesti (prinašati), spraviti (spravljati) iz … , izvesti (izvajati), izpeljati: litteras C., iubet efferri sine thecis vasa Ci., sua effere N. svoj denar s seboj vzeti, pater clipeum efferri iussit V.; pesn.: nisi laborem summa cum cura ecferas Acc. ap. Ci. če se ne potrudiš, mene efferre pedem posse sperasti? V. oditi. Od kod? s samim abl.: cistellam domo efferre Ter., signa portis efferri vidit L., rem adytis efferre V., caput antro efferre O. glavo pomoliti iz … , simulac pedem limine extulerat Enn. ap. Ci. je bil stopil čez prag, pedem aedibus efferre Pl., pedem portā non efferre Ci. ne ganiti se iz hiše, corripuit sese et tectis citus extulit altis V. je odhitel, je zapustil hišo, molita cibaria domo efferre C. s seboj vzeti; pesn.: quā gressum extuleram V. od koder sem bil prišel; s praep.: ex navi quae imperavi omnia efferre Pl., efferre tela ex aedibus Ci., honestatem secum ex hoc loco Ci., ex acie semivivus elatus N., semianimis de templo elatus N., efferre frumentum ab Ilerda C. iz okolice, penates a Troia mediisque ignibus V., vexilla e castris, arma extra fines efferre L. z zastavami, z orožjem oditi, odriniti. Kam?: puerum extra aedes usquam efferre Ter., aurum foras Pl., huc nassiternam cum aqua Pl., deam in terram L.; pesn.: quos in lucem natura extulit Ph. je na svet spravila; occ.: odnesti na pokopališče, pokopati, zagrebsti (prim. gr. ἐκφέρειν): eum amplo funere (amplissime Ci.) extulit N. ga je dal (kaj) svečano pokopati, elatus est in lecticula N., elatus publice (na državne stroške) N., unde efferretur, vix reliquerat N. je bil zapustil komaj dovolj za pogrebščino, ex testamento sic est elata H; pren.: tua rogatione funere elatam rem publicam esse Ci.

2. pren.:
a) izreči (izrekati), povedati, izgovoriti, izraziti (izražati): Varr., Q., verbum de verbo expressum extulit Ter., graves sententiae inconditis verbis efferuntur Ci., post effert animi motus interprete lingua H.
b) (skrivnosti) raznašati, širiti, razširjati, objaviti (objavljati): efferre clandestina consilia C., in vulgum disciplinam C., res elata defertur ad eius uxorem N. izblebetana, efferre has meas ineptias Ci., hoc foras Ci., aliquid sub auras efferre O. na dan spraviti, izblebetati, vocem eius in vulgus T.; z odvisnim vprašanjem: in vulgus militum elatum est, quā arrogantia usus interdixisset C.
c) roditi (o zemlji), sad prinašati: cum ager cum decumo extulisset Ci., agri fertiles multo plus efferunt quam acceperunt Ci.; pren.: ea, quae efferant aliquid ex sese, perfectiores habere naturas quam ea, quae ex iis efferantur Ci., vivida tellus tuto res teneras effert in luminis oras Lucr.; pren.: virtus fructum effert Ci., Italia effert genus acre virûm V.

II.

1. čez določeno mejo, predaleč voditi, zavesti: Furium longius extulit cursus L., Furij je predaleč zajezdil, Messium impetus extulit ad castra Volscorum L.

2. pren.: prevze(ma)ti, zanesti (zanašati); med. da(ja)ti se čemu prevzeti, zanesti (v sl. bolje akt.: strast, žalost idr. koga prevzame [prevzema], zanese [zanaša], prevlada, obvlada): si me efferret dolor, laetitia Ci., animum prospera fortuna effert L., dolore elatus et iracundiā Ci., efferri incredibili gaudio Ci., vi naturae atque ingenii Ci., irati efferuntur Ci., gloriae cupiditate efferebantur Ci., efferor studio videndi Ci., elati spe, iracundiā, laetitiā C., multitudo mobili impetu effertur Cu., voluptate canendi ac saltandi efferri Suet.

III.

1. vznesti (vznašati), vzgnati: pennis sublime elatus V., L., pulvis elatus L. vzvet; pren. speljati: Aurora mortalibus almam extulerat lucem V., si nona (devetič) diem aurora extulerit V., enalaga: ubi primos crastinus ortūs extulerit Titan V.

2. dvigniti (dvigati), (po)vzdigniti ([po]vzdig[ov]ati), poviš(ev)ati: caput altius extulit V., eff. alte dextram, clipeum sinistrā V., flammas … regia puppis extulerat V. je bila dala znamenje z ognjem, unum latus aggere extulerant T. — Smer z dat. smeri: os caelo, palmas caelo (proti, k nebu) V.; s praep.: ipse rursus singulos in murum extulit C., in altitudinem turris elata C., efferre dextram in iugulum V., bracchia ad superas auras (proti nebu) V., se ad sidera Ci., nubes ad caelum efferebatur (med.) Cu. se je dvigal, super capita scuta efferre T., supra humeri altitudinem manus efferre Q. Od kod? z abl.: caput undā (iz vode) V., piger Nilus cunctanter alveo sese ac languide extulerat Plin. Pren.: te … tam mature ad summum imperium per omnes honorum gradus extulit Ci., quorum animi altius se extulerunt Ci. so se povzdignili, povzpeli, patriam demersam extuli Ci., fortuna quem extulerat demergere est adorta N., contemptam gentem bellis efferre Cu., eum pecunia et honore efferre S. nagraditi in odlikovati, eum supra leges extulerat T. je postavil nad zakone, id eum in summum odium extulerat T. mu je nakopalo … sovraštvo, Agrippam ignobilem loco geminatis consulatibus extulit T.

3. pren.
a) (z besedami) vznesti (vznašati), hvaliti, častiti, slaviti, proslaviti (proslavljati), povelič(ev)ati: multi pavonum pretia efferunt Varr. hvalijo, Pompei consilium summis laudibus efferre C., nemo extulit eum verbis Ci., quis est, qui id non maximis efferat laudibus Ci., poëtica quadam facultate versibus Aratum extulisse Ci., hunc … tres gravissimi historici summis laudibus extulerunt N. quorum laudibus in caelum fuerat elatus N. v zvezde kovan.
b) α) (v dobrem pomenu) se efferre izkaz(ov)ati se, odlikovati se: volo se efferat in adulescente fecunditas Ci., quasi lucent Athenae tuae, qua in urbe primum se orator extulit Ci., quae (virtus) cum se extulit Ci. β) pogosteje v slabem pomenu aliquem efferre koga ošabnega, prevzetnega storiti, poošabiti quae res extulit eum? Ci. quos fortuna extulit Ci. res gestae meae me nimis extulerunt Ci.; refl. in med. ošaben, prevzeten posta(ja)ti, prevze(ma)ti se, (po)ošabiti se, ponašati se s čim, postavljati se: hic me magnifice effero Ter., quod adeptus efferas te insolenter Ci., quos recenti victoria efferri sciret C., scelere atque superbia se ecferens S., exsultabit atque efferet sese L. Pogosto pt. pf. ēlātus 3, tudi kot adj. z adv. -ē,

1. ponašajoč se s čim, ponosen na kaj, ohol, ošaben, prevzeten: insolentiā elatus Ci., honoribus nostris elatus Ci., elati spe celeris victoriae C. barbarā arrogantiā elati dpiciebant nostros C. insula opibus elata N. Lysander hac victoria elatus N. elatius se gessit N., vane Ligus frustraque animis elate superbis V., hoc casu elatior Iulianus Amm.,

2. vzvišen, visok: gestus elatior sit Q. roke naj se bolj navzgor kretajo, rupes in immensum elata Amm. elati cadaverum aggeres Amm., animalia elatiora Aug., elatissimae lucernae Tert.; subst. neutr. pl.: elatiora clivi Col. višja mesta; pren.: animus magnus elatusque Ci., verba Ci., elate loqui, dicere Ci., elatior ingenii vis Q., supra modum elatus M. Tullius Q., elati modi Q., res elatior quam pressa et civilis oratio recipit Sen. ph.