Franja

devorar pogoltniti, (po)žreti

me devora la impaciencia konec me bo od nestrpnosti
la fiebre le devora vročina ga kuha

dévorer [devɔre] verbe transitif požirati, goltati, (po)žreti; figuré razdejati, glodati; uničiti, razdejati

dévorer des yeux požirati z očmi
dévorer ses larmes zadrževati solze
dévorer un livre hlastno brati, požirati knjigo
il a dévoré toute sa fortune au jeu pognal je vse svoje premoženje z igranjem, zaigral je vse svoje pcemoženje
le feu a dévoré des hectares de forêt ogenj je uničil na hektare gozda
dévorer des kilomètres (automobilisme) požirati kilometre
dévorer un affront, une injure (figuré) požreti žalitev
les soucis le dévorent skrbi ga glodajo
cela dévore tout mon temps to mi jemlje ves moj čas

dēvorō¹ -āre -āvī -ātum

1. pogoltniti, požreti (požirati): Ca., Cels., Plin., Sen. ph., Eccl., id, quod devoratur Ci., ne (canes) nos vivos devorent Ph., devoravit Neptunus (= mare) trecenties sestertiûm Petr.

2. pren.
a) zažreti (zažirati), zapraviti (zapravljati), potratiti, pognati: omnem pecuniam publicam Ci., beneficia Caesaris Ci., non modo patrimonium, sed urbis et regna Ci., cum partim (= partem) eius praedae profundae libidines devorassent Ci.; occ.: d. aliquem Pl. zapraviti komu imetje, nomen d. Pl. pozabiti.
b) požreti (požirati), pogoltniti, goltati = zadrž(ev)ati, ne (po)kazati, skri(va)ti: vocem lacrimasque devorat dolor O., d. gemitūs Sen. ph., verba Q. požirati = le napol izgovarjati, pudor devoratus Ap. zatrt, potlačen.
c) ”kaj neprežvečeno požreti“ = česa ne razume(va)ti: eius oratio … a multitudine … et a foro … devorabatur Ci.
č) kaj požreti = po čem poželjivo hlastniti (hlastati), seči (segati), kaj poželjivo spreje(ma)ti, po čem hlepeti, za čim poželjivo stremeti, kaj osvojiti si: meretrix mare ut est; quod des, devorat Pl., d. mea dicta, orationem dulcem Pl. hlastno poslušati, librum, illos libros Ci. kar požirati, hlastno prebirati, verbum ipsum omnibus … partibus devorarat Ci., d. spe et opinione praedam, omnium locupletium fortunas spe atque avaritia Ci., regis hereditatem spe devoravisse Ci. ep. misliti, da ima dediščino že v žepu, spe devoratum lucrum Ci. dobiček, o katerem je menil, da ga ima že v žepu, cum hic rapo umbram quoque spei devorasset Varr. fr. ko je bil … celó senco (= zadnjo iskrico) upanja požrl, adeo pertinax spes est, quam humanae mentes devoraverunt Cu.; oculis aliquid d. Iust. z očmi požirati = poželjivo gledati, oculis devorantibus Mart. s poželjivimi očmi.
d) kaj neprijetnega požreti (požirati), voljno (pre)trpeti, potrpežljivo prenesti (prenašati): molestiam paucorum dierum, hominum ineptias ac stultitias Ci., taedium illud Q.
e) (o neživih subj.) požreti (požirati), pogoltniti, goltati, pogrezniti (pogrezati), ugonobiti (ugonabljati), zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): me Zanclaea Charybdis devoret O., malae tenebrae Orci, quae omnia bella devoratis Cat., M. Catonem si mare devorasset Sen. ph., aquae devorant terras Plin., aquilarum pinnae mixtas reliquarum alitum pinnas devorant Plin., devorent vos arma vestra Iust.; pass.: devorer telluris hiatu O., rotae devorantur Vitr. se pogrezajo, Myus olim ab aqua est devorata Vitr., quot oppida in Syria, quot in Macedonia devorata sunt Sen. ph. se je pogreznilo, in orchestris … devoratur (vox) Plin. se izgublja, Iuppiter a Claudio Caesare dicatus, qui devoratur Pompeiani theatri vicinitate Plin. ki mu bližina Pompejevega gledališča jemlje veličino.

dévot, e [devo, ɔt] adjectif pobožen; pobožnjaški; masculin, féminin, péjoratif pobožnjakar, -ica

une vieille dévote stara tercialka
faux dévot svetohlinec
faire le dévot svetohliniti

devozione f

1. relig. pobožnost:
pregare con devozione pobožno moliti; pl. (jutranja in večerna) molitev:
dire le devozioni zmoliti jutranjo in večerno molitev

2. vdanost; privrženost:
devozione alla famiglia privrženost družini

dèž pluie ženski spol ; familiarno flotte ženski spol , saucée ženski spol , rincée ženski spol

dež gre il pleut
priti z dežja pod kap aller de mal en pis, tomber de Charybde en Scylla, changer son cheval borgne contre un aveugle, se jeter à l'eau de (ali par) peur de la pluie
pripravlja se k dežju, kaže na dež le temps est à la pluie
ob, v dežju par temps de pluie
v dežju sous la pluie
droben (hladen)dež pluie fine, bruine ženski spol
močan dež forte (ali grosse) pluie, averse ženski spol, pluie battante
pohleven dež pluie douce (ali légère)
vztrajen dež pluie continuelle
dež kamenja pluie de pierres
dež krogel grêle ženski spol de balles

dežêla (-e) f

1. paese; terra:
gorata dežela paese montuoso
domača dežela patria, madrepatria
tuja dežela paese straniero; estero
agrarna dežela paese agricolo
alpska dežela paese alpino
rojstna dežela paese di nascita
pravljična dežela paese di fiaba
sanjska dežela paese dei sogni
dežela izvoznica, uvoznica paese esportatore, importatore
sosednja dežela paese vicino
dežela upnica paese creditore
sredozemska dežela paese mediterraneo
tretja dežela paese terzo
zalivska dežela paese del Golfo
matična dežela paese d'origine
obljubljena dežela terra promessa (tudi pren.)
Sveta dežela Terra Santa
dežela tisočerih jezer paese dei mille laghi
dežela vzhajajočega sonca terra del Sol Levante
južne dežele paesi del Sud
prekomorske dežele terre d'oltremare
tropske dežele tropici
dežele v razvoju paesi in via di sviluppo

2. (pokrajinska enota) regione; provincia; (v Nemčiji) Land:
dežela Furlanija-Julijska krajina regione Friuli-Venezia Giulia

3. (področje zunaj večjih mest) campagna, contado:
živeti na deželi vivere in campagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nekaj gnilega je v deželi Danski c'è del marcio in Danimarca
pren. iti v krtovo deželo tirare le cuoia
ekon. beg z dežele fuga dalle campagne
hist. habsburške dedne dežele terre ereditarie degli Asburgo

dežéven pluvieux, de(s) pluie(s)

vreme je deževno le temps est à la pluie
deževni dan jour moški spol pluvieux (ali de pluie)
deževna doba saison ženski spol des pluies

diable [djablə] masculin vrag, hudič, zlodej, satan; familier človek, dečko, možakar; poreden, hrupen otrok; možicelj (na vzmet, igrača); dvokolnica, ciza (za prevoz kamenja, vreč); mreža za lov slanikov pozimi

diable! vraga! hudiča!
au diable! k vragu! prekleto!
du diable si je m'en souvenais! vraga (= nisem) sem se spominjal tega!
à la diable zlobno, grdo, neredno
au diable vauvert zelo daleč
comme un (beau) diable kot obseden, kot nor
du diable, de tous les diables, comme tous les diables peklenski, vražji, hudičev, strašen
un bruit du diable peklenski hrup
en diable prekleto, zelo
il est paresseux en diable on je strašno len
que diable kaj vraga ...
qui, que diable kdo, kaj vraga
diable de vražji
ce diable d'homme ta vražji človek
une diable d'affaire vražja zadeva
pas pour un (beau) diable za nič na svetu
bon diable dobrodušen, simpatičen dečko
grand diable velik, postaven moški
pauvre diable ubožec, revček, siromak
tapage masculin de tous les diables peklenski hrup
table féminin du diable orjaška gomila
travail masculin fait à la diable šušmarsko opravljeno delo
diable à quatre vražji dečko
ce diable de temps to pasje vreme
avoir, loger le diable dans sa bourse biti brez denarja, niti dinarja ne imeti
avoir le diable au corps biti nagle jeze, biti zloben, biti zelo aktiven in živahen
ne craindre ni Dieu ni diable nikogar, ničesar se ne bati
se démener, s'agiter comme un diable dans un bénitier zvijati se, otepati se, skakati kot vrag v kropilnem kamnu
c'est bien le diable si ... to bi bilo zelo nenavadno, če ...
c'est le diable et son train to je (zelo) komplicirano, zamotano
le diable est déchainé pravi pekel se je začel
cet enfant est très diable ta otrok je pravi vražič
c'est (là), voilà le diable! sedaj pa imamo!
c'est le diable tu je težava
ce n'est pas le diable to ni tako težavno
c'est le diable à confesser to je veliko, težavno delo
il est comme, il fait valet du diable on dela več, kot je dolžan delati
donner, envoyer au diable, à tous les diables poslati k vragu
que le diable l'emporte! vrag ga vzemi!
faire le diable (à quatre) besneti, razsajati
habiter, être au diable stanovati daleč, bogu za hrbtom
le diable s'en mêle tu nekaj ni v redu, ne gre prav
tirer le diable par la queue stradati, težko se preživljati (živeti)
ne pas valoir le diable nič ne biti vreden

diablo moški spol vrag, hudič, satan; zlobnež; grd človek

¡diablo! vraga! niti v sanjah ne!
¡qué diablo! prav tega se je še manjkalo!
allí anda el diablo suelto tu je pravi hudič
dar al diablo k vragu poslati; ostro zavrniti
ése es el diablo za tem grmom tiči zajec
no es tan feo el diablo como le pintan vrag ni tako črn, kot ga slikajo; videz vara
estar dado al diablo besen (ves iz sebe) biti
el diablo que Io entienda vrag naj to razume!
tener diablo premeten biti
no valer un diablo za nič biti, nesposoben biti
un humor de todos los diablos zelo slaba volja
¡(con) mil diablos! vrag naj (to) vzame!
¿qué diablo va a hacer? kaj vraga bo naredil?

dialēttica f

1. filoz. dialektika

2. razpravljalska spretnost:
con abile dialettica è riuscito a ribaltare le tesi dell'avversario s spretno dialektiko mu je uspelo obrniti na glavo nasprotnikove trditve

dialogue [djalɔg] masculin dvogovor, pogovor, dialog

chercher à renouer le dialogue skušati obnoviti odnose in izmenjavo mnenj

diārium -iī, n, večinoma le v pl. (*diārius vsakdanji)

1. vsakdanji odmerek (obrok) hrane; za vojake: Ci. ep., za sužnje: H., za jetnike: Sen. rh., za gosi: Petr.; pren., gl. asellus 2. a).

2. dnevnik (knjiga): Asellius ap. Gell.

diavolo

A) m (f -la, -lessa)

1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik

4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

5. igre škis (pri taroku)

6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

C) avv.

1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege

2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki

dibattere

A) v. tr. (pres. dibatto)

1. hitro mahati, opletati (s čim):
dibattere le ali frfotati

2. pren. pretresati, obravnavati:
dibattere una proposta obravnavati predlog

B) ➞ dibattersi v. rifl. (pres. mi dibatto) (divincolarsi) zvijati se (tudi pren.):
si dibatteva nel dubbio, nell'incertezza razjedal ga je dvom, bil je v dvomih, v negotovosti

dīcō² -ere, dīxī, dictum (prim. δείκνῡμι kažem, δίκη pravo, st.lat. deicō, osk. deicum = lat. dīcere, umbr. deitu = lat. dīcitō, lat. dĭcāre, dicāx, causidicus, condiciō, digitus; prvotni pomen „kazati“ je še očiten v lat. indicāre kazati, index kazalec, iūdex kdor kaže na pravo)

I.

1. jur.
a) (po)kazati; v starem pravnem besedilu: iis istam viam dico; ite viam Ci. (prim. ὁδὸν δείξω Hom.); ius dicere „pravo kazati“ = sodnik biti: qui anno ante Romae ius dixerat, anno post in Asia ius dixit Ci., ius dicere de aliquo C.
b) določiti (določati): diem dicere sodni dan, t.j. dan za sodno obravnavo določiti: nuper praetor ei diem dixit propter … Ci.; Crassus consul Flacco conlegae multam dixit Ci. je določil globo, d. locum L., iudicem d. L. določiti si (izprositi si) sodnika, est fuga dicta mihi O. bilo mi je dosojeno pregnanstvo.

2. (izven pravniškega področja) določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), postaviti (postavljati): diem dicere nuptiis Ter. ali operi Ci. ali hibernis oppugnandis C., legum dicendarum potestas Ci., pretium dicere muneri H., legem sibi dixerat O. postavil si je bil pravilo; dictum inter nos fuit, ne … Ter. bilo je dogovorjeno; occ. določiti = obljubiti (obljubljati), obetati: sua bona cognatis Pl., dictae pecuniae Pl., pecuniae Appio dictae S. fr., alia legatio dicta, alia data est Ci.; poseb. pogosto dotem dicere: dotem d. alicui Varr. fr., dotem mulier nullo auctore dicit Ci., quidam dictas non accepere dotes Sen. rh.; tako tudi: dotis paululum vicino suo d. Afr. fr., quod dotis dixi Ter., doti Valeria pecuniam omnem suam dixerat Ci., dictas exige dotis opes O.

3. (večinoma z dvojnim acc.) koga za kaj postaviti (postavljati), (iz)voliti, imenovati: dictatorem dicere Ci. ep., L., aliquem dictatorem ali magistrum equitum d. L., prvotno le v teh zvezah, pozneje tudi: consules d. L., d. aliquem aedilem, tribunum militum, collegam L.; pesn.: quem pecori dixere maritum V., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., aliquem d. deum O. koga v boga povzdigniti.

II.

1. (z besedami [po]kazati), reči, povedati, praviti, govoriti, omeniti (omenjati). Najprej intr.: dicam (kot vrinjeni stavek) Kom. reči smem, volui dicere Pl. hotel sem reči (kadar govorec samega sebe popravlja), dico tibi Kom., Ph. tebi govorim (preteče) = tebe mislim, nate merim, tako tudi dicimus tibi O.; tibi ego dico annon? Ter. (mi) boš odgovoril ali ne? sed dic tamen Pl. povej mi vendar! dicam nunc O. naj zdaj povem, daj si zdaj povedati, ut parcissime dicam Q. da se izrazim kar najskromneje, dic, dic, quaeso, clarius Ci., noster divinus ille dixit Epicurus Ci., ut dixi, ut ante dixi, ut initio dixi, ut dixi, quem ad modum supra dixi, ut diximus Ci., ut supra diximus C., incredibile dictu Ci., N., S., L., O., Cu., Iust. idr.; brezos.: ut (uti) dictum est, ut ante dictum est C. ali sicut ante dictum est N. kakor je bilo (prej) povedano; v pogovornem jeziku dictum ac factum ali samo dictum factum Ter. rečeno — storjeno. Z neodvisnim dopolnilom: utrum „diem tertium“ an „perendinum“ dici oporteret Ci. se mora reči … ali … , crudelem, ne dicam sceleratum Ci. da ne rečem, si haec non dico maiora fuerunt in Clodio quam in Milone, sed … Ci. nočem reči, non dico patrem, pacem sprevisti Iust.; z neodvisnim govorom: fortasse dices: „quid ergo“ Ci.; z de: Varr., Diana, de qua dicimus Ci. Trans.: d. mendacium Pl., N., hoc dicis Ter. to meniš, nihil dico amplius Ci., tantum (le toliko) dico Ci., nisi quid dicis Ci. če nimaš nič proti, hoc lex non dicit Ci. tega zakon ne pravi, haec cum dixisset Ci., illa quae dixi Ci. tista omenjena načela, Tencteri, quos supra diximus C. gori omenjeni, eae, quas diximus munitiones C. prej omenjene; pomni poseb.: de Domitio dixit versum Graecum Ci. je navedel, qui primus sententiam diceret Ci. ki naj bi prvi povedal svoje mnenje, (oddal svoj glas), oratio dicta de scripto est Ci. je bil bran z lista. Zveze:
a) z ACI: dixi … caedem te optumatium contulisse in ante diem … Ci., non irridicule quidam … dixit plus, quam pollicitus esset, Caesarem facere C., illi enim dixerant … sese dedituros: se autem domum Chersonesi habere N.; v pass. dicor, diceris, dicitur itd. z NCI pravi se, govori se, govorica je, baje: illi socius esse diceris Pl., qui (Aesculapius) … primus vulnus dicitur obligavisse Ci., Aristaeus, qui olivae dicitur inventor (esse) Ci., a quo accepisse mutuam dicor Q.; ob zloženih obl. odvisnega glag. brez inf. (esse): dicor pulsa O., dicebantur victi T.; pogosto ACI tudi za pass. obl. glag.: dicitur eo tempore matrem Pausaniae vixisse N., quam (partem) Gallos obtinere dictum est C. se je gori omenilo, anates Ponticas dicitur edundis vulgo venenis victitare Gell.
b) z odvisnim vprašanjem: nihil dico, quid res publica consecuta sit Ci., quae signa ille sustulerit, non dicam Ci.; nepopolno: accusavit eum; quam constanter, postea dicam Ci.
c) s finalnim stavkom: Dolabellae dixi, ut ad me scriberet Ci. ep. sem rekel = sem naročil, naj … , misit, qui diceret, ne discederet N. ki naj pove, naj ne …

2. occ.
a) izreči (izrekati), izgovoriti (izgovarjati): cum „Rho“ dicere nequiret (Demosthenes) Ci., cum ita balbus esset (Demosthenes), ut eius ipsius artis, cui studeret, primam litteram non posset dicere Ci., illud, quod nos gemina S dicimus, … una dixerunt Q.
b) govoriti = govor(e) imeti, predavati: ars dicendi Ci. govorništvo, dicendi potestas est data Ci. dovoljeno je bilo govoriti, exercitatio dicendi Ci. vaja v govorjenju, dicendo excellere Ci. odlikovati se v govorništvu, quae fuerit Pompei gravitas in dicendo Ci., est oratoris apte, distincte, ornate dicere Ci., exercitatus in dicendo N., dicendo valere N. kot govornik delovati, dicere controversias, exordia, materias Q., dicendi magister Suet., Plin. iun.; z dat. (pred kom, vpričo koga): dicere populo Sen. rh.; (poseb. o sodnem govoru): cum ipse pro se dicere non posset N. se ni mogel sam zagovarjati, qui pro capite diceret Ci. se je zagovarjal, apud iudices pro reo dicere Ci. toženega zagovarjati (braniti), contra aliquem pro aliquo apud centumviros d. Ci., contra aliquem ali acerbe in aliquem d. Ci. napasti koga, pro (a) scripto d. Ci. zagovarjati, kar je napisano (naspr. contra scriptum d. Ci.), qui ante me dixerunt Ci. govorniki pred menoj, is, qui dicturus post me erat Ci. govornik za menoj, causam dicere Ci., Q. v svoji zadevi govoriti = zagovarjati se, ut domum ad causam dicendam rediret N. zagovarjati se; toda: causas in foro dicere Ci. (kot odvetnik) zagovarjati (braniti), zagovornik (branilec) biti.
c) reči = odgovoriti: a quo cum quaesisset, quo se deduci vellet, et ille Athenas dixisset, … N., a quo cum quaereret Pyrrhus … , Cineas dixit … Eutr.
č) trditi, potrditi (potrjevati), zagotoviti (zagotavljati): quidquid dicunt, laudo; id rursum si negant, laudo id quoque Ter., dicebant, ego negabam Ci. ep., qum esse negas, eundem esse dicis Ci., Dico te priore nocte venisse … in M. Laecae domum; … Num negare audes? Ci., actum de Macedonia dicens Iust.
d) (po)imenovati, ime dati, klicati; najprej z enim acc.: tum eo verbo („hostis“) peregrinum dicebant Varr., Hilarum dico Ci. ep. ali T. Gracchus — patrem dico Ci. ali leges Aeliam et Fufiam dico Ci. imam v mislih, Romanos suo de nomine dicet V., Chaoniam omnem Troiano a Chaone dixit V., quidam, quem dicere nolo nomine Cat.; v pass.: Pithecusae habitantum nomine dictae O., dictae a Pallade terrae (= Athenae) O.; pogosto z dvojnim acc.: tam bellatorem Mars se haut ausit dicere Pl., quis se dicit ei parem? Ci., qui te Pythagoreum soles dicere Ci., C. Marium vere patrem patriae possumus dicere Ci., quem dixere Chaos O., felicem diximus Pirithoum O. smo blagrovali, Pylas incolae dicunt fauces Cu.; v pass. z dvojnim nom.: orbis, qui κύκλος Graece dicitur Ci., lineae, quae cathetoe dicuntur Vitr., qui nunc Misenus ab illo dicitur V., Meropis filia dici cupiens O., eaque terra de nomine eius Chanaan dicta est Lact.; equidem me Caesaris militem dici volui c.; pesn.: est locus, Hesperiam Grai dicunt (sc. eum ali quem) V., nomen dixere priores Ortygiam V., cui Ascanium parentes dixere nomen L. ki so mu dali ime Askanij.
e) peti, (pojoč) govoriti, deklamirati: carmina in imperatorem L., versūs V., H., modos H., Latinum carmen, carmina fistulā, melos tibiā H., tibi dicere laudes Tib., in modum dicite: „o Hymenaee Hymen“ Cat., carmen Christo quasi deo Plin. iun., hymnum deo Eccl., aliquid de Domitio Suet., ad tibias dixit Lamp.; tudi = prihodnost napoved(ov)ati = prerokovati: sortes per carmina, fata Quiritibus H., fatum O., haec mihi si … Dodona diceret ipsa O.; pren. hvaleč omeniti (omenjati), opevati, poveličevati, slaviti, proslaviti (proslavljati), opis(ov)ati: tua facta V., Galli dicamus amores V., d. Alciden, Dianam, antiqua dure, bella H., Ennius … ad arma prosiluit dicenda H. opevati vojna dejanja, dicar … princeps Aeolium carmen ad Italos deduxisse modos H., d. naturas silvestrium Plin., vir dicendus Vell. vreden hvale, omembe vreden. — Od tod subst. pt. pf. dictum -ī, n

1. kar je bilo izrečeno, izrek, beseda: Pl., Lucr., Iuv., Suet. idr., dictum sapienti sat est Ter., nec doctis dictis studiosus erat Enn. ap. Ci. in ni mu bilo do zgovornosti, nullum meum dictum, non modo factum, intercessit Ci., dicta atque facta Ci., dicta cum factis componere S., testium dicta Ci. izpovedi, iudicum dicta Ci. razsodbe, breve aliquod dictum Ci. pregovor, modri izrek, puerum dictis formare H., iocosa dicta in adversarios iactare L., dicta dare = dicere V., L., mutua dicta reddere L. pogovarjati se, dictis aliquem compellare, castigare V., edidit talia dicta O. spregovoril je tako, dicta tristia O. tožba, tarnanje, dicta non falsa O. resnične govorice, res dicta secuta est O. kakor je rekla, tako je sproti naredila, dicto (abl. comparationis) citius V., H., L. hitreje kakor je bilo to rečeno = pri priči, tako tudi: nec dicta res morata (sc. est) Iust.; probrosis in se dictis arridere Sen. ph.; z adv. (ki jih prevajamo kot atrib. adj.): facete dicta Ci. dovtipne besede, aspere, ferociter, libere dicta Ci., breviter et commode dicta Ci., maligne dictum Cu. zlobna beseda; pesn.: Ennius hirsutā cingat sua dicta (= suos libros) coronā Pr.

2. occ.
a) izrek = rek, pregovor: Catonis est dictum Ci., quod dictum magna invidia consecuta est N., dicta aurea Lucr., dicta collectanea (Cezarjev spis) Suet. zbrani izreki; poseb. (iz)rek preročišča ali preroka, prerokba: adytis haec tristia dicta reportat V., vatum terriloquis victus dictis Lucr.
b) dovtip, duhovita domislica: dico unum ridiculum dictum de dictis melioribus Pl., d. arcessitum Ci. prisiljen, dictum aliquod in petitionem tuam dici potuisse Ci. kak dovtip narediti na … , in te et tuos dicta dicere Ci., ea dicta (Ennii) Ci. dovtipne besede, lepido dicto H.
c) povelje, ukaz, zapoved: contra dictum suum L., dicta dare L., ibat dicto parens V., dicto audientem esse (gl. audiō), dicta peragere O.
č) dana beseda, obljuba: Cares, … non dicto, sed secunda fortuna adversariorum capti N., confirmat dictis Furius ap. Macr.
d) psovka, v pl. tudi = psovanje: dicta in aliquem ingerere Pl., dictis suis differre aliquem Pl., quae sunt dicta in stulto, caudex, stipes, … Ter.

Opomba: Imp. pr. dīc. Star. obl.: dīce = dīc Pl. (prim. Q. I, 6, 21), pa tudi = dīcam (fut. act.) po P. F.; dīcem = dīcam (fut. act.): Ca. po Q.; fut. act. dīcēbō Nov. fr.; inf. dīcier = dīcī Pl., Vatinius in Ci. ep. Sinkop.: dixti = dixisti Pl., Ter., Ci., O., Mart.; dixis = dixeris (cj. pf.) Pl., dixem = dixissem Pl.; dixe = dixisse Pl., Varr. ap. Non., Arn., Aus.; dicentum = dicentium O.

dictateur [-tœr] masculin diktator; despot, avtokrat, tiran

dictateur fasciste fašističen diktator
ton masculin de dictateur ukazovalen ton
faire le dictateur igrati diktatorja

dictātor -ōris, m (dictāre) poveljnik, najvišji oblastnik, diktator

1. v latinskih mestih: quod erat dictator Lanuvi Milo Ci., dictatoris Lanuvini stata sacrificia Ci., scire potuit illo ipso die Lanuvi a dictatore Milone prodi flaminem necesse esse Ci., dictatorem Albani Mettium Fufetium creant L., L. Mamilius Tusculi tum dictator erat L.

2. v Rimu, sprva magister populi ali praetor maximus: Varr., Ci., v obdobju demokracije oblastnik v izrednih razmerah. Po senatovem sklepu ga je imenoval konzul ali drug ustrezen oblastnik za 6 mesecev: pro dictatore esse L. (o diktatorju, ki ga ni imenoval konzul, temveč kak drug oblastnik), dictatorem dicere Ci., C., L., redk. dictatorem creare, legere L. ali facere Ci. Diktatorju je bila izročena neomejena oblast nad državo in vojsko; v času diktature so morali vsi oblastniki z izjemo tribunov opustiti svojo službo. Diktator je imel 24 liktorjev, zastopal je oba konzula in si sam izvolil poveljnika konjenice (magister equitum). Kadar sta bila konzula zunaj Rima, so večkrat volili diktatorja za posebna opravila, ki so prej spadala v področje kraljev, npr.: dictatorem dicere clavi figendi causā L. da zabije letni žebelj (v svetišču na Kapitoliju), dictatorem dicere instaurandis feriis Latinis L. da napove latinski praznik (zato dictator Latinus L.), dictatorem dicere ludorum faciendorum causā L. da priredi igre, senatui legendo L. da izvoli senatorje, dictatorem dicere comitiorum habendorum causā L. da skliče narodni zbor, dictatorem dicere quaestionibus exercendis L. da odredi preiskavo. Taki diktatorji so morali po opravljeni nalogi takoj odstopiti. Diktatura je bila ustanovljena l. 501 (prvi diktator je bil T. Lartius Flavus) in je ostala do l. 356 oblastništvo patricijev (prvi plebejski diktator je bil C. Martius Rutilus). Po punskih vojnah je to oblasništvo prenehalo; za diktatorja sta bila izvoljena šele Sula in Cezar, slednji celo večkrat, zadnjič le nekaj tednov pred smrtjo kot dictator perpetuus. Po Cezarjevi smrti l. 44 je Antonij s posebnim zakonom diktaturo odpravil.

3. v Kartagini = sufet: Ca. ap. Gell., Front., Iust., dictatorque cum Magone in Hispaniam praemissus est L.

Dīdō -ūs in (nav.) -ōnis, acc. Dīdō (Dīdūn le pri Atteius ap. Char.), f (Διδώ) Dido, boljše Didona, tudi Elissa, hči tirskega kralja Bela (Bēlus, Βῆλος), Sihejeva žena; ko ji je brat Pigmalion ubil moža, je pobegnila v Afriko in tam baje (ok. l. 888) ustanovila Kartagino: Enn. ap. Prisc., V., O. idr.

diērēctus 3 (dis in ērigere) visoko (= na križu) razpet,

1. (o križanih sužnjih); le v zvezah: quin quiescis dierectum cor meum Pl., abi (abin') dierectus, abin' hinc dierecte, i dierecta (o ženski), ei dierecte in malam crucem Pl. = pojdi k vragu! vrag te vzemi!

2. pren. (o stvareh): lien dierectust (= dierectus est) Pl., apage in dierectum a domo nostra istam insanitatem Varr. ap. Non. vrag naj vzame …